O potrpežljivosti

VATIKAN (nedelja, 29. marec 2009, RV) – V tokratnem postnem razmišljanju bomo skupaj z Patricio A. Kossmann, urednico jezuitske revije America, razmišljali o potrpežljivosti. Za mnoge ljudi sta gojenje jeze in nepotrpežljivost nenehno notranja boja, meni Kossmannova. Postni čas pa nam daje priložnost, da svoja ravnanja spremenimo. Jezo, ki je eden od sedmih glavnih grehov bi lahko zamenjali z vrlino potrpežljivosti in če smo pozorni se nam priložnosti, da bi to storili pojavljajo kar same od sebe. Veščina je ravno v tem, da te trenutke priložnosti prepoznamo. Potrpežljivost je odločitev, da izziv sprejmemo umirjeno. Ob tem Kossmannova poda svojo izkušnjo, ki se ji je zgodila na božični večer. Udeležila se je maše v svoji župniji. Za njo je sedela privlačna in lepo oblečena mlada ženska z lepim pojočim glasom. Nepričakovano je iz nje izbruhnil glasen, nekontroliran smeh. To je med verniki povzročilo velik nemir, še posebej med tistimi, ki so sedeli zadaj. Nato tišina. Malo zatem pa spet glasno kričanje in kriljenje z rokami te mlade gospe. Kossmannova pravi, da je zaredi njenega motenja liturgije občutila veliko jezo. Mlada gospa je nenadoma vstala iz klopi in stekla po cerkvi proti oltarju, kjer so jo prijeli in odpeljali iz cerkve. Še nekaj dni po tem dogodku, pravi Patricia, ni mogla prenehati misliti na njo in na grde poglede ter odzive zbranih pri bogoslužju. Jasno je bilo, da mlada ženska ni duševno zdrava in kasneje je tudi izvedela, da redno potrebuje zdravila, ki jih takrat očitno ni imela, matere, ki jo je pripeljala v cerkev pa ni bilo ob njej. Medtem, ko so se nekateri posamezniki tistega večera hudovali na njo in jo na vsak način želeli utišati, je sama kljub svoji jezi, molila za njeno trpečo dušo, pa tudi za potrpežljivost in mirnost, ki nam jo izkazuje Bog. V svojem pismu Kološanom nas sveti Pavel spodbuja z besedami: ''Zdaj pa tudi vi odvrzite vse to: jezo, vzkipljivost, hudobnost, obrekovanje in nesramno govorjenje svojih ust. Kot Božji izvoljenci, sveti in ljubljeni, si torej oblečite čim globlje usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, krotkost in potrpežljivost. Prenašajte drug drugega in odpuščajte drug drugemu, če se ima kateri kaj pritožiti proti kateremu''. Tudi Tomaž Kempčan v svoji knjigi Hoja za Kristusom, piše: ''Bodi potrpežljiva, moja duša; počakaj na izpolnitev Božje obljube in boš uživala v obilju njegove dobrote v nebesih''. Patricia pravi, da ne dvomi v to, da se je Božja obljuba in Božja potrpežljivost v polni meri in bolj kot v komur koli drugem, razširila prav v tej mladi ženski.
Velika večina ljudi potrebuje pomoč v rasti v potrpežljivosti, meni Kossmannova. Na srečo obstaja več oseb na katere se pri tem lahko obrnemo in od katerih se te vrline lahko učimo. Velik zgled nam je svetopisemski Job, pravičen in pokončen mož, ki je kljub trpljenju in nesreči ostal neomajen v svoji veri. Za zgled in priprošnjo se lahko obrnemo tudi na sveto Moniko, ki je z vso potrpežljovostjo dolga leta tiho molila za spreobrnenje svojega razuzdanega sina Avgušitna. Splošno znano je, da dobre stvari pridejo k onim, ki počakajo. Prav tako ne smemo pozabiti na tiste, nam edinstvene osebe v življenju vsakega izmed nas; še živeče ali že pokojne starše, učitelje, mentorje, brate in sestre ter druge, ki so s svojim življenjem razodevali duha potrpežljivosti. Tudi oni so lahko naši učitelji na poti lastne potrpežljivosti. V danšnjem svetu hitrega tempa življenja je vse polno nestrpnosti. Ljudje preprosti ne morejo in ne znajo več počakati. Vedno in povsod potrebujejo hitro rešitev. Kot rezultat tega vidimo vedno več besa tudi na cesti v prometu, prepolni pa smo tudi notranjih in medsebojnih sporov. Kot kristjani, nas spominja Kossmannova, smo poklicani k strpnosti in razumevanju. Jezus nam zapovduje, da se ljubimo med seboj in da živimo v medsebojni harmoniji. Čeprav je prizadevanje za krepost življenski trud, smo kristjani pri tem nekako priviligirani, saj imamo na voljo posebno moč Svetega Duha, ki se nam razodeva v zakramentih, molitvi, branju Svetega pisma in med meditacijo. Če ti niso naši vsakodnevni spremljevalci, stopamo po nesigurni poti. Bogu hvala, imamo na voljo postni čas, v katerem lahko rastemo v potrpljenju.