Vsi me bodo poznali. Duhovna misel p. Viljema Lovšeta
DUHOVNA MISEL (sobota, 28. marec 2009, RV) - Današnji evangeljski odlomek
iz Janezovega evangelija se dogaja v zadnjem tednu Jezusovega življenja. Pravkar je
slovesno vstopil v Jeruzalem. Novica o Lazarjevem vstajenju je dosegla vse. Pritekli
so, da bi videli Jezusa in Lazarja. Blizu je bil velikonočni praznik. V Jeruzalemu
je bilo veliko Judov in Grkov, poganov, ki so simpatizirali z judovsko vero in so
se udeležili velikonočnega romanja v želji, da bi častili resničnega Boga. Njihova
zahteva: „hočemo videti Jezusa“ je uvod v uro Sina človekovega. Vsi, Judje in pogani,
bodo lahko videli odrešenje. Lahko bodo vstopili v novo in dokončno Božjo zavezo z
ljudmi, ki je bila napovedana že od začetka sveta s podobo darovanega jagnjeta. Videti
Jezusa pomeni videti Odrešenika, videti Boga, ki rešuje, videti prihajati Božje kraljestvo
z močjo, videti sijaj Božje ljubezni, ki vse prežema in dopolnjuje. Ko se Jezus odzove
na zahtevo poganov, da bi ga videli, oznani, da je prišla njegova ura, da bo umrl,
in da bo poveličan. Pove tudi, da bodo imeli njegovi učenci enako usodo: „tam kjer
sem jaz, tam bo tudi moj služabnik.“ A to ne pomeni: jaz trpim, tudi vi boste trpeli;
mene svet zavrača, tudi vas bo; jaz umiram na križu, tudi vi boste imeli svoj križ.
To, kar Jezus poudarja, je: jaz sem v Očetovi ljubezni, tudi vi boste; jaz sem priča
njegove ljubezni v tem svetu, tudi vi boste; jaz izžarevam slavo Očetove ljubezni,
tudi vi jo boste izžarevali; bolj zdržim krivico in nasilje, ne da bi se odrekel moči
ljubezni, bolj Očetova ljubezen žari. Tako boste tudi vi. Na svet sem prišel zato,
da se ta ljubezen pokaže vsem in vsem prinese življenje. Če boste z menoj, to velja
tudi za vas. Z besedami: „ko bom povzdignjen z zemlje, bom vse pritegnil k sebi,“
očitno namiguje na svojo smrt na križu, a tudi na usodo svojih učencev, ker bo tudi
za njih veljala ista dinamika odrešenja: ko bodo povzdignjeni skupaj s svojim križanim
Gospodom, ko bodo zaradi njega sprejeli mučeništvo v kateri koli obliki, tedaj bo
njihovo življenje zažarelo, tedaj bodo ljudje doumeli, kaj njihova srca nosijo v sebi,
in jih bo njihova ljubezen pritegnila. Kako doseči takšno gledanje Jezusa? Kako
priti do gledanja odrešenika? O tem nama pregovori prerok Jeremija: „To je marveč
zaveza, ki jo bom sklenil z Izraelovo hišo po tistih dneh, “ govori Gospod: „Svojo
postavo bom dal v njihovo notranjost in v njih srce jo bom zapisal. Jaz bom njihov
Bog in oni bodo moje ljudstvo. Ne bodo več učili vsak svojega rojaka, vsak svojega
brata in rekli: 'Spoznajte Gospoda!', ker me bodo poznali vsi, od najmanjšega do največjega
med njimi, govori Gospod. Kajti njihovo krivdo bom odpustil in njihovega greha se
ne bom več spominjal.“ 'Vsi me bodo poznali' … 'kajti njihovo krivdo bom odpustil'
- to sta dve najobčutljivejši fazi. 'Kajti' izraža pogoj in čas spoznavanja Boga.
Boga lahko spoznava samo tako, da okušava njegovo odpuščanje. Odpuščeno nama je samo,
če priznava, da sva grešnika. Bolj ko je močno zavedanje, da sva grešnika, bolj globoka
bo izkušnja odpuščanja in bolj poživljajoče bo srečanje z Gospodom, ki ga bova končno
prepoznala v njegovi ljubezni do naju in vseh. Preizkus in dokaz, da zavest, da sva
grešnika, ni zgolj sentimentalna domišljija, ki nima nobene podlage v resničnosti,
pa so najini odzivi na krivico in nasilje, ki naju doletita s strani bratov in sester.
Če se resnično zavedava, da sva grešnika, ne bova užaljena in prizadeta, niti ne bova
postavljala nikakršnih zahtev po zadoščevanju in opravičilih. Ne bova ostala nejevoljna
ali zatrta ali žalostna. Kajti nočeva izgubiti izkustva odpuščajoče ljubezni, ki je
postala resnični zaklad najinega srca. Tedaj je zaveza, ki jo je Bog sklenil z nama,
resnično zapisana v srce. Tedaj bova s križanim Gospodom ostala povzdignjena. Njegovo
odrešenje naju bo držalo v trdnosti in hkrati pritegnilo tudi najine brate in sestre.
Ali ni to čudovito in hkrati dramatično? Ljubezen, v katere šolo sva povabljena, ni
kak posladkan sentimentalizem iz mehiške telenovele, ampak je realistična in ustvarjalna,
življenjska in večna, vitalna in preobražujoča.