Papež sprejel predsednika Republike Ciper

VATIKAN (petek, 27. marec 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. je dopoldne sprejel Demetrisa Christofiasa, predsednika Republike Ciper. Demetris Christofias je ciperski Grk, ki je lani zmagal na predsedniških volitvah. Med predvolivno kampanjo je obljubil obnovitev pogovorov s ciperskimi Turki, da bi skupaj našli rešitev za ciperski spor in bi Ciper postal enotna država. Christofias je tudi obljubil, da bo zaprl angleška vojaška oporišča na otoku.
Demetris Christofias je zelo mlad stopil v Napredno delavsko stranko Cipra, v kateri je deloval tudi njegov oče. Kot mlad komunist je študiral v Moskvi med letoma 1969-1974 na Institutu in akademiji za družbene vede in dosegel naslov doktorja zgodovine filozofije. Leta 1991 je bil izvoljen v ciperski parlament, leta 2001 pa je postal njegov predsednik. V tej vlogi je bil član Narodnega sveta, ki je najvišji svetovalni organ predsednika republike.
Otok Ciper je od leta 1974 razdeljen na dva dela, grški in turški, potem ko so Turki vdrli na severni del otoka. Turčija je to storila s pretvezo, da zavaruje turško prebivalstvo potem, ko so v Grčiji polkovniki z vojaškim udarom vzeli oblast v svoje roke. Grški del otoka Cipra, ki je uradno Republika Ciper, je od leta 2004 članica Evropske unije, Turško republiko Ciper pa je do sedaj priznala le Turčija. Turški del Cipra je tudi ena osrednjih ovir v pogajanjih med Turčijo in Evropsko unijo. Pred štrimi leti je grški del prebivalstva na Cipru na referendumu zavrnil združitev otoka, kakor je to predlagal turški del prebivalstva na otoku Cipru, ki je seveda podprl referendumski predlog.
Demetris Christofias se je po srečanju s svetim očetom pogovarjal še s papeževim državnim tajnikom kardinalom Tracisiem Bertonejem in s tajnikom za odnose z državami, nadškofom Dominiquom Mambertijem, je rečeno v izjavi za javnost Tiskovnega urada Svetega sedeža. Pogovori v Vatikanu so bili prisrčni, beseda pa je tekla o stanju v državi in o njeni prihodnosti. Predsednik Christofias je sogovornike seznanil o stanju številnih cekrva in krščanskih stavb na severu otoka. Obe strani sta izrazili željo, da bodo v pogajanjih, ki so v teku, rešili tudi to, že leta trajajoče vprašanje. Izmenjali so si tudi nekaj zamisli, kako pristopiti k reševanju mednarodnih problemov, predvsem glede Afrike. Na koncu so tudi naglasili pomen dobrih odnosov med katoličani, pravoslavnimi in muslimani, ker so vsi poklicani k sodelovanju za skupno dobro in mirno sožitje med narodi, zaključuje izjava za javnost Tiskovnega urada Svetega sedeža.