LUANDA (sobota, 21. marec 2009, RV) – Po sinočnjem srečanju s predsednikom
Angole Dos Santosom in diplomatskim zborom se je papež Benedikt XVI. vrnil v nunciaturo,
kjer ga je čakalo 25 škofov iz Angole in Sao Tomea. Srečanje je potekalo v kapeli
nunciature. Papež in škofje so najprej počastili Najsvetejše, in se zadržali v zbranosti,
nato pa je predsednik škofovske konference Angole nadškof Antonio Franklin pozdravil
svetega očeta. Sveti oče se je na začetku svojega govora Bogu zahvalil, da je
lahko skupaj s škofi, ki s pomočjo Svetega Duha v Angoli sodelujejo v porajanju Kristusovega
mističnega telesa, ki je v deželi prisotno že 500 let. Dobri Bog v porajanju Cerkve
potrebuje mene in vas, je dejal papež zbranim škofom, da z vero in po krstu sodelujemo
v tem skrivnostnem procesu. Zato nas ne smejo presenečati porodne bolečine, dokler
Kristus ne bo dokončno prisoten v srcu vašega ljudstva. Sam Bog bo nagradil sleherno
vaše apostolsko prizadevanje, ki ste ga pokazali v težkih okoliščinah dolge državljanske
vojne. Ob tem je papež prisotnim dejal, da je ustanovil novo škofijo v mestu
Namibi in imenoval prvega škofa. Vse škofe pa je ponovno zaprosil, naj ljudstvu posredujejo
njegovo gorečo zavzetost za dobro Cerkve v Angoli in Sao Tomeju. Škofje so namreč
poklicani, da z uresničevanjem enotnega pastoralnega načrta vernikom pomagajo, da
dosežejo visoko stopnjo popolnosti, do popolne zrelosti v Kristusu, o kateri govori
sv. Pavel v pismu Efežanom (4,12.13). Mi namreč, je dejal papež škofom, naproti razširjenemu
relativizmu, ki ničesar ne prizna kot dokončnega in nasprotno hoče postaviti kot edino
vrednoto svoj jaz in njegove muhaste zahteve, mi naproti temu postavljamo drugo merilo:
Božjega Sina, ki je tudi pravi človek. On, Kristus, je merilo humanizma. Kristjan,
ki ima odraslo in zrelo vero ni človek, ki se ravna po pljuskih zadnjih novosti, ampak
je človek, ki živi globoko prijateljstvo s Kristusom. To prijateljstvo ga dopira vsemu
tistemu, kar je dobro in mu daje merilo za presojanje, kaj je resnica in kaj zmota.
V nadaljevnju je papež Benedikt XVI. škofom opisal dve prednostni nalogi, ki
sta hkrati osebni in nalogi Cerkve v Angoli. Prva je dejavna in globoko krščanska
pristonost v kulturi, kjer naj na razumski osnovi in v luči vere podajajo rešitve
za toliko odprtih in novih problemov na področju znanosti in življenja. Med življenjskimi
danostmi je najbolj ogrožena družina. Zato je delo za družino druga prednostna naloga
škofov in Cerkve v Angoli. V družini je potrebno še bolj oznanjati evangelij in jo
vsestransko podpirati. Kjer v družini zakonca nimata notranje gotovosti, je družina
v nevarnosti, da izgubi svoj edinstven značaj in poslanstvo. Sveti oče je svoj govor
zaključil s spodbudno ugotovitvijo, da je vera v Angoli živa v vsem božjem ljudstvu,
kar daje upanje za prihodnost.