Sveti oče govoril o svojem potovanju v Afriko, moči Kristovega trpljenja in svetem Jožefu

VATIKAN (nedelja, 15. marec 2009, RV) – Sveti oče je v nagovoru pred opoldansko molitvijo najprej govoril o svojem potovanju v Afriko, nato o moči Kristovega trpljenja in o svetem Jožefu, ki je Dete Jezusa spravil na varno prav na afriško celino.
Papež je zbranim dejal, da bo od 17. do 23. marca na svojem prvem apostolskem potovanju v Afriki. V Yaoundeju, prestolinici Kameruna, bo afriškim škofom izročil »Delovni osnutek« 2. izrednega zasedanja škofovske sinode za Afriko, ki bo oktobra letos v Vatikanu. Potovanje bo nadaljeval v Luando prestolnico Angole, v deželo, ki je po dolgi notranji vojni našla mir in je sedaj poklicana, da se razvija v pravičnosti. S tem obiskom bo sveti oče simbolično objel celotno afriško celino, njene tisočere raznolikosti in globoko verno dušo; njene starodavne kulture in njihovo naporno pot razvoja in sprave; njene težke probleme in boleče rane pa tudi ogromne možnosti in upanje. In končno želi potrditi v veri katoličane, spodbuditi kristjane za ekumenska prizadevanja, vsem pa prinesti sporočilo miru, ki ga je Gospod zaupal svoji Cerkvi.
V drugem delu svojega nagovora je sveti oče dejal, da med pripravami na apostolsko potovanje v njegovi duši odmevajo besede apostola Pavla, ki nam jih je današnje bogoslužje priporočilo v premišljevanje. V pismu Koričanom apostol Pavel namreč piše Mi pa oznanjamo Kristusa, križanega, ki je Judom v spotiko, poganom nespamet. Tistim pa, ki so poklicani, Judom in Grkom, oznamjamo Kristusa božjo moč in božjo modrost (1Kor 1,23-24). Sveti oče je prisotnim dejal, da bo potoval v Afriko z zavestjo, da ne bo nič drugega predložil in podaril tistim, ki jih bo srečal, kakor le Kristusa in njegovo veselo oznanilo Križa, skrivnost največje ljubezni, božje ljubezni, ki premaga vsako nasprotovanje in omogoči spravo in ljubezen do sovražnikov. Ta milost evangelija je sposobna spremeniti svet, to je milost tudi za obnovo Afrike, ker poraja nezadržno moč miru in globoke ter korenite sprave. Cerkev ne išče gospodarskih, družbenih ali političnih ciljev; Cerkev le oznanja Kristusa, ker je v sebi gotova, da Evangelij lahko spremeni srca vseh ljudi in jih spremeni in obnovi na način, da postanejo drugačne osebe, ki srpeminjajo tudi družbo.
V zadnjem delu nagovora pa je papež dejal, da bomo 19. marca, sredi apostolskega potovanja v Afriko, praznovali praznik svetega Jožefa, zavetnika vesoljne Cerkve in tudi papeževega. Sveti Jožef se je po angelovem naročilu z Marijo in Detetom Jezusom umaknil v Afriko in tako zavaroval komaj rojenega Jezusa, ki ga je kralj Herod hotel ubiti. Tako so se spolnila pisma. Jezus je hodil po poteh starih patriarhov in se je kot izvoljeno izraelsko ljudstvo vrnil v obljubljeno deželo iz izgnanstva v Egiptu. Sveti oče je svoje apostolsko potovanje izročil nebeški priprošnji tega velikega svetnika, pa tudi izzive s katerimi se spoprijemajo vsa afriška ljudstva in upanje, ki jih navdihuje. Papež je dejal, da posebej misli na žrtve lakote, bolezni, krivic in bratomornih spopadov ter vseh vrst nasilja, ki žal, še naprej prizadeva odrasle in otroke in ne prizanese niti misijonarjem, duhovnikom, rodovnikom, redovnicam in prostovoljcem. Na koncu je sveti oče vse pozval, naj ga spremljajo s svojimi molitvami in ga priporočajo Mariji, Kraljici Afrike.
Po molitvi Angel Gospodov je sveti oče prisrčno pozdravil nad tisoč italijanskih deklic skavtinj, ki so stare 10 let in se imenujejo pikapolonce. Dajal jim je, naj bodo kot Marija vedno pripravljene reči Bogu, tukaj sem. Bogu to povejte s srcem in boste žarki luči za svet, in hvala, da ste prišle na Trg svetega Petra!