Papež pred molitvijo angelovega češčenja spregovoril o svojem potovanju v Afriko

VATIKAN (ponedelje, 16. marec 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. je včeraj v govoru pred molitvijo Angel Gospodov množici vernikov na Trgu sv. Petra v zelo strnjeni obliki razgrnil nekaj temeljnih vidikov svojega prvega apostolskega potovanja v Afriko, v Kamerun in Angolo, ki ga bo začel jutri. Tokrat naj navedemo le tri.
Prvi je začetek dolgega procesa v Cerkvi v Afriki, ki ga predstavlja sklic 2. izredne Škofovske sinode za Afriko na temo Cerkev v Afriki v službi sprave, pravičnosti in miru. Kot prvo uradno dejanje tega danes praktično edinega vseafriškega procesa, bo sveti oče v Yaoundeju, prestolnici Kameruna, afriškim škofom izročil »Delovni osnutek« 2. izrednega zasedanja škofovske sinode za Afriko, ki bo oktobra v Vatikanu. Tri temeljne razsežnosti za katere si bo v prihodnosti prizadevala Katoliška cerkev v Afriki so hkrati zelo obsežne in konkretne. Sprava, pravičnost in mir so temeljni pogoji za sožitje v prihodnosti vseh afriških družb, od posameznih plemen, do državnih skupnosti, tudi tistih, kjer so kristjani le pičla manjšina. Katoliška cerkev si bo konkretno prizadevala za krščansko razumevanje sprave, prvičnosti in miru, kakor ji je naročil vstali Gospod. Vse to pa je že, v prihodnosti pa bo še bolj velika in osvobajajoča novost za vse Afričane, tudi za nekristjane.
Sveti oče je včeraj tudi nakazal na kaj vse bo delovanje celotne Cerkve v Afriki in vsakega posameznega katoličana ne le pozorno, ampak katere bodo prednostne naloge. Med temi je izrecno navedel razvoj držav in samostojnih družb v pravičnosti, nato delovanje sredi tisočerih raznolikosti in skrb za globoko verno afriško dušo; afriške starodavne kulture in njihov naporen razvoj in krščanska sprava; afriški težki problemi in boleče rane pa tudi ogromne možnosti in upanje. Pri tem pa sveti oče ni prezrl svojega osebnega poslanstva, da namreč želi potrditi v veri katoličane, spodbuditi kristjane za ekumenska prizadevanja, vsem pa prinesti sporočilo miru, ki ga je vstali Gospod zaupal svoji Cerkvi.
Tretji vidik pa predstavlja papeževa osebna notranja drža že v času priprav na apostolsko potovanje. Včeraj je sveti oče dejal, da med pripravami na apostolsko potovanje v njegovi duši odmevajo besede apostola Pavla, ki v pismu Koričanom piše Mi pa oznanjamo Kristusa, križanega, ki je Judom v spotiko, poganom nespamet. Tistim pa, ki so poklicani, Judom in Grkom, oznamjamo Kristusa božjo moč in božjo modrost (1Kor 1,23-24). Sveti oče je prisotnim dejal, da bo potoval v Afriko z zavestjo, da ne bo nič drugega predložil in podaril tistim, ki jih bo srečal, kakor le Kristusa in njegovo veselo oznanilo Križa, skrivnost največje ljubezni, božje ljubezni, ki premaga vsako nasprotovanje in omogoči krščansko spravo in v kristjanih celo prebudi ljubezen do sovražnikov. Ta milost evangelija je sposobna spremeniti svet, to je milost tudi za obnovo Afrike, ker poraja nezadržno moč miru in globoke ter korenite sprave. Cerkev ne išče gospodarskih, družbenih ali političnih ciljev; Cerkev le oznanja Kristusa, ker je v sebi gotova, da Evangelij lahko spremeni srca vseh ljudi na način, da postanejo nove osebe, nova stvar, kot kristjana imenuje bogoslužno krstno besedilo, ki spreminja tudi družbo.
Ob obisku svetega očeta Cerkvi v Afriki, je vesoljna Cerkev poklicana, da moli za blagoslov tega apostolskega potovanja, da bi svetemu očetu uspelo to duhovno držo prenesti na člane božjega ljudstva, ki je v Afriki.