Ljudem okrog sebe izkazujemo majhno ljubeznivost

RIM (nedelja, 8. marec 2009, RV) – Jezuitski pater Peter Schineller nas v tem postnem času vabi, da ljudem okrog sebe izkazujemo majhno ljubeznivost. Spominja se izkušnje iz decembra leta 2005, ko je v hudi letalski nesreči jezuitski kolegij iz Abuja v Nigeriji izgubil 60 svojih študentov. Peter Schineller, je kot predsednik omenjenega kolegija, ob tragični novici takoj odpotoval na kraj nesreče. Tam je bilo zelo težko, pravi jezuit. Vendar pa je zaradi globoke krščanske vere in ljubezni staršev, ki so izgubili svoje otroke, nekateri celo tri, to srečanje s starši imelo zanj presenetljiv obrat. Schineller pravi, da je poskušal tolažiti starše, a zgodilo se je, da so pravzaprav oni tolažili njega, saj je, po njihovem prepričanju, prav on doživel največjo izgubo, kot vodja kolegija je namreč izgubil kar 60 študentov in gojencev. Takšne ljubezni in sočutja in takšne zmožnosti iti preko svoje lastne bolečine, pravi pater, ne bo nikoli pozabil.
Vsako leto v postnem času kristjani okušamo dobroto in ljubeznivost Boga, našega Odrešenika (Tit 3:4), kakor piše apostol Pavel v pismu Titu. Ljubezen, moč, luč, resnica in pravičnost so pogosto besede, ki opisujejo Božji prihod, vendar je v pismu Titu uporabljena beseda dobrota. Naj nam bo to poseben izziv za ta postni čas, da se ustavimo ob dobroti Boga in dobroti do ljudi. To so naredili starši pokojnih v globini svoje bolečine. Kot je zapisal sv. Janez Chrysostom: Mi moramo biti bolj ljubeznivi, kot pravični. Dobrota namreč pomirja in gladi spore. V tradicionalnem katoliškem učiteljstvu je dobrota označena kot vrlina, ki je nasprotna nevoščljivosti. Nevoščljiva oseba ne izkazuje spoštovanja, je zamerljiva in maščevalna in pokuša druge raztrgati ter doživlja zadovoljstvo ob nesreči drugih. Schineller nas vabi, da kadar smo v skušnjavi, da bi bili nevoščljivi in zavistni, lahko skušnjavo premagamo tako, da poskušamo biti ljubeznivi. Prijaznost namreč sproža sposobnost doseči nasprotno znotraj naše lastne situacije in pokaže na dobroto in usmiljenje do drugih.
Abraham Lincoln navaja zapise svetaga Frančiška Saleškega, ki pravi, da kapljica medu človeku da več poleta, kakor pa galon žolča. Sv. Frančišek nadalje tudi pravi, da če želiš ljudi pridobiti, jih moraš najprej prepričati v to, da si njihov iskren prijatelj. Mnogi Američani, pravi Schineller, se še spominjajo svojega bivšega predsednika Georga Busha starejšega, ki je v svojem govoru na nacionalnem republikanskem zborovanju leta 1988 pozval k ljubeznivemu in prijaznemu narodu. Vendar pa moramo s takšnimi spremembami najprej začeti pri sebi, je prepričan jezuit. Vsak zase mora razmisliti, kje in kako je lahko prijaznejši in ljubeznivejši, znotraj naše družine, z otroki, s sosedi in s tujci ter do vseh ljudi, ki jih srečujemo v vsakdanjem življenju? Kako smo lahko prijaznejši pri vožnji v prometu ali na sprehodu po ulicah naših mest in vasi? Priznati si moramo, da smo velikokrat zelo neprijazni do drugih.. Pater Schineller nadalje razmišlja, da naš zadirčni način napada srce že pri vsakodnevnih prošnjah, kot so: ''Eno vstopnico, dve jajci ali koliko stane to?'' prošnjo bi po njegovem mnenju morali začeti z ljubeznivim pozdravom. Pozdravi so pomembni, meni pater in nadaljuje, da z njimi lahko prijetno presenetimo prodajalko v trgovini, voznika avtobusa ali bančnega uslužbenca. Nadalje nas pater vabi, da v tem postnem času svojim otrokom, možu, ženi ali denimo sosedom bolj pazljivo prisluhnemo, ne pa da imamo zanje že vnaprej pripravljene odgovore in rešitve. Pri govorjenju o drugem človeku naj bi vedno upoštevali nasvet p. Adolfa Nicolasa, generalnega predstojnika Družbe Jezusove, ki pravi, da si moramo pred tem vedno zastaviti tri vprašanja in sicer: je to kar želim o nekom povedati resnično; je prijazno; ter ali bo to drugim koristilo? Rabin Abraham Joshua Heschel je uvidel lepoto ljubeznivosti in dejal: ''Ko sem bil mlad sem občudoval pametne ljudi, danes, ko sem star, mnogo bolj občudujem ljubeznive ljudi.'' Tudi sveti Pavel nas v pismu Rimljanom spodbuja, da pogledamo na Božjo dobroto (Rim 11:22). Postni čas je za kristjane potovanje v Jeruzalem, skupaj z Jezusom. Matejev Evangelij govori o Jezusu, da nalomljenega trsta ne bo zlomil in tlečega stenja ne ugasil, dokler ne privede sodbe do zmage (Mt 12:20), na drugem mestu pa v Matejevem Evangeliju beremo, da je Jezus krotak in v srcu ponižen. Post nam poskuša v središče naših misli in srca postaviti Jezusa Kristusa. Prav post je pravi čas, ko lahko spoznamo Gospodovo ljubeznivost in tudi sami poskušamo delovati z majhno ljubeznivostjo, zaključuje Schineller.