AVIGNON (sobota, 7. marec 2009, RV) – V Avignonu v Franciji danes in
jutri potekajo slovesnosti ob 700-letnici začetka bivanja rimskih papežev v tem francosiem
mestu, kjer so ostali do leta 1377. Slovesnosti vodi papežev poseben delegat, kardinal
Paul Poupard, zaslužni predsednik Papeškega sveta za kulturo. Pred 700 leti prehodil
rimski škof Klement V., ki je bil po rodu Francoz, iz Rima odpravil v francosko Provanso
in tako postal prvi od vrste francoskih papežev, ki so si za svoj sedež izbrali mesto
Avignon. Obdobje od leta 1309 do leta 1377 je cerkveno izročilo poimenovalo »avignonsko
ujetništvo«, skozi stoletja pa so ga mnogi poskušali postaviti v pravilno zgodovinsko
luč. Italijanski pesnik Petrarca je izgnanstvo Rimske kurije v Francijo primerjal
z izgnanstvom Izraela v poganski Babiloniji. To leposlovno pričevanje o veliki rani
in bolečini celotnega krščanstva so do danes osvetlile številne in tehtne zgodovinske
študije, ki v ospredje avignonskega vprašanja postavljajo neuničljivo poslanstvo Cerkve.
Slednje je prav tako namen tokratnih slovestnosti in študijskih dogodkov v Avignonu.
Slovesna sveta maša bo potekala jutri v avignonski stolnici, ki predstavlja vrhunec
pristne verske arhitekture avingnonskega obdobja, vrsta prireditev pa poteka tudi
v papeški palači, ki je v zadnjih desetletjih postala sedež enega največjih svetovnih
gledaliških festivalov. Papeška palača je namreč še danes simbol avignonskega papeškega
obdobja. V avignonski katedrali sta pokopana dva papeža: Janez XXII., ki je umrl
leta 1334, in Benedikt XII., ki je umrl leta 1342. Poleg njiju pa je v katedrali pokopanih
še 159 kardinalov in nadškofov. V Avignonu je papež Janez XXII. leta 1323 Tomaža Akvinskega
razglasil za svetnika, dve stoletji pozneje pa je bi razglašen za učitelja Cerkve.
Prav tako v Avignonu je na Telovo leta 1317 potekala prva slovesna procesija z Najsvetejšim,
v avignonski katedrali pa se je začelo tudi češčenje svetega Jožefa. V avignonsko
obdobje sega tudi ustanovitev nekaterih pomembnih cerkvenih ustanov, na primer vrhovnega
cerkvenega sodišča Sacra Rota. Prisotnost papežev v Avignonu je mesto povzdignila
v drugo najbolj pomembno, bogato in kulturno mesto v takratni Franciji in v poznejših
stoletjih. Toda kljub velikemu ugledu papežev v Avignonu globoka želja po vrnitvi
v Rim ni zamrla, uresničil jo je papež Gregor XI., 27. januarja 1377. Od takrat papeška
kurija ni več zapustila Rima.