V pričakovanju nove družbene okrožnice papeža Beneditka XVI.
VATIKAN (četrtek, 5. marec 2009, RV) – 26. februarja se je papež Benedikt
XVI. srečal z rimsko duhovščino in takrat med odgovarjanjem na vprašanja med drugim
spregovoril tudi o okrožnici, ki se že nekaj časa pripravlja na temo družbenih vprašanj.
Kot je dejal sveti oče, je tej temi potrebno pristopiti z ustrezno kompetenco, hkrati
pa tudi z ustrezno etično zavestjo, ki je osnovana na evangeliju. Papež je takrat
tudi spregovoril o človeški skoposti kot grehu ali skoposti kot idolatriji ter poudaril,
da je to idolatrijo potrebno razkriti, saj nasprotuje resničnemu Bogu in Božjo podobo
izkrivlja ter na njeno mesto postavlja drugega boga, mamona. Pri tem je sveti oče
spodbudil k pogumu in konkretnosti ter dodal, da veliki moralizmi ne pomagajo, če
niso osnovani na poznavanju realnosti, saj le tako lahko pripomorejo h konkretnemu
spreminjanju razmer na bolje. Mednarodna gospodarska kriza, ki vedno bolj narašča
ter povzroča strah tako v bogatih kot revnih državah, zahteva novo branje zgodovine,
prav tako pa je preizkus za ocenitev bogastva nauka Benedikta XVI., kot pravi članek
pod naslovom V pričakovanju družbene okrožnice, v današnji izdaji vatikanskega časopisa
L'Osservatore Romano. Papež ima pot, ki vodi iz krize. Vendar ne v smislu velikih
gospodarskih načrtov. Iz krize se namreč ne da priti brez upanja, ki je zanesljivejše
od tistega, ki izhaja zgolj iz ekonomskih teorij. Ekonomska depresija se bo presegla,
če se bo premagala miselna depresija in medlo upanje. Na tem križišču med srcem in
zmožnostjo načrtovanja je postavljeno razmišljanje papeža Benedikta XVI. V pričakovanju
družbene okrožnice, papež Benedikt XVI. ne želi zavzeti mesto preroka. Raje poziva
nazaj k razumu, kajti brez treznega razmisleka postane težko oceniti in ovrednotiti
resnost krščanskega odgovora na današnjo krizo. A o vsebini naslednje papeževe okrožnice
je moč slutiti na podlagi njegove letošnje poslanice ob svetovnem dnevu mladih. Mnogo
izhodišč za razmišljanje pa daje tudi okrožnica Odrešeni v upanju, ki jasno kaže,
kako misel papeža Benedikta XVI. vedno posega v končne namene in posledice človeškega
iskanja. Papež želi, da se v človeške namene in delovanje vnesejo velika načela ljubezni
in da se z vso resnostjo sprejme evangelij. Kot je sveti oče zapisal v poslanici mladim,
pristni kristjani, kljub težavam in preizkušnjam, niso nikoli žalostni, kajti zavedajo
se, da je Kristus živ. Kristjani pripadajo narodu upanja, ki ga sestavljajo preroki
in svetniki vseh časov, ki so sledili zgledu Abrahama in do popolnosti zaupali v Boga.
Papež hoče najti prepričljiv način, s katerim bi se naj opogumilo sedanje generacije,
da bi zaupale v Boga in to zaupanje ohranile v vsaki življenjski izbiri, tako na osebni
kot družbeni ravni. Kadar se poudarja, da politika, znanost, tehnologija, gospodarstvo
in druga področja, ki zagotavljajo materialne vire, niso zmožna ponuditi in zagotoviti
pravega upanja, h kateremu vsi težimo, se ne zanika njihova avtonomija. Papež Benedikt
XVI. nas preprosto spominja, da ta področja sama po sebi niso dovolj, da bi neodvisno
rešile vsakršne probleme. Naše srce je namreč tisto, ki hoče vedeti več in če le to
manjka, človek še naprej živi v nezadovoljstvu, tudi sredi izobilja in blaginje. Papež
Benedikt XVI. je pravi papež za naš čas, ki se sooča s krizami, ker zna bodriti in
kaže na razumno pot, ki vodi iz težav vse ljudi in ne le posameznike. Papež najprej
postavlja dve pomembni vprašanji: vprašanje ljubezni in vprašanje upanja, kar je središče
našega človeškega življenja in našega krščanskega poslanstva, še posebej v današnji
dobi. Poslanica, ki jo je sveti oče naslovil na mlade, nas usmerja k razmišljanju
o velikih in pomembnih vprašanjih, ki se dotikajo vsakega človeka, hkrati pa so smernice
za tiste, ki se posvečajo vzgoji in izobraževanju novih rodov.