Sveti oče sprejel Papeško komisijo za Latinsko Ameriko

VATIKAN (petek, 20. februar 2009, RV) – Papeška komisija za Latinsko Ameriko je v teh dneh na plenarnem zasedanju razpravljala o sedanjem stanju na področju vzgoje duhovnikov v bogoslovnih semeniščih. Danes je člane komisije sprejel tudi sveti oče. Predsednk Papeške komisije za Latinsko Ameriko, kardinal Giovanni Battista Re mu je najprej poročal o zaključkih posveta.
Sveti oče se je na začetku svojega govora članom Papeške komisije za Latinsko Ameriko zahvalil za njihovo skrb tudi na tem tako pomembnem področju, kot je vzgoja duhovnikov. Stanje v Latinski Ameriki v celoti in v Cerkvi, je dejal sveti oče, sem lani bolje spoznal med uradnimi obiski škofov iz vaših dežel. Seznanil sem se z upanji in težavami njihove apostolske službe. Iz pogovorov pa je tudi bilo slutiti nov življenjski utrip Cerkve, ki je začela uresničevati celinski misijon, ki je sad prizadevanj V. splošnega zasedanja Sveta škofovskih konferenc Latinske Amerike in Karibov, ki je bilo maja 2007 v Aparecidi, je dejal papež in dodal, da osrednja tema tega posveta, Učenci in misijonarji Jezusa Kristusa, da bi naši narodi v Njem imeli življenje, vedno bolj usmerja napore članov Cerkve v Latinski Ameriki. Izpostavil je vprašanje o smeri, za katero se je odločila Cerkev na srečanju v Aparecid, za zgolj duhovno razsežnost krščanstva, ali pa za to, da so kristjani poklicani, da evangeliji ponesejo v svet. Odgovor v Aparecidi je jasen. Cerkev se je odločila pravilno, ko je zapisala, da je srečanje z Jezusom Kristusom ter Njegovim evangelijem ključnega pomena, ker se samo ob tem srečanju sproščajo v nas tiste moči ter silnice, ki nas usposobijo, da primerno odgovorimo na izzive našega časa. V tem procesu imajo škofje kot nasledniki apostolov posebno mesto, saj so poklicani, da ohranijo živo Jezusovo poklicanost in da so z Gospodom, kakor so bili apostoli. Škofje so danes izbrani, da so z Gospodom (Mr 3,14), da s posebno notranjo močjo sprejmejo Njegovo besedo, jo živijo, kakor jo je živel Kristus v odnosu do Očeta in da vsem narodom oznanjajo veselo sporočilo o Božjem kraljestvu.
Na koncu svojega govora se je sveti oče vrnil k zaključkom posveta o vzgoji duhovnikov v bogoslovnih semeniščih in med vrsto priporočil posebej naglasil pomen globokega pogovora s Kristusom, ki naj si ga bogoslovci prisvojijo v času priprave na duhovništvo.