Kardinal Cormac Murphy-O'Connor: "Znanost je prej prijatelj kot sovražnik vere."

VELIKA BRITANIJA (nedelja, 15. februar 2009, RV) – V Angleškem časopisu Times so ta teden objavili članek izpod peresa predsednika Škofovske konference Anglije in Walesa, kardinala Cormaca Murphyja O'Connorja, ki je svoje razmišljanje namenil dvestoti obletnici rojstva Charlsa Darwina. Charles Darwin, rodil se je 12. februarja 1809, je eden najbolj pomembnih britanskih znanstvenikov, ki nam je s svojo teorijo evolucije pomagal razumeti medsebojno povezanost vsega življenja na zemlji in znotraj njega, edinstvenost človeškega življenja, je zapisal kardinal. Svoje razmišljanje, naslov mu je dal Znanost je prej prijatelj kot sovražnik vere, začne z Darwinovimi besedami: »Zdi se mi absurdno dvomiti v to, da je človek lahko hkrati goreč vernik in evolucionist.« Znanost je moj prijatelj, piše kardinal Murphy-O'Connor, ki me usmerja k spraševanju in čudenju nad svetom v katerem živim, kliče me k učenju in razumevanju. Medsebojno zavračanje in podcenjevanje med vero in znanostjo je označil kot napačno. V nadaljevanju je zavrnil kreacionizem, torej dobesedno branje in razumevanje stvarjenja sveta v svetopisemskih besedilih, saj prva Mojzesova knjiga ni znanstveno besedilo. Geneza govori o odnosu med Bogom in stvarstvom, predvsem pa o mestu celotnega človeštva v tem odnosu, je zapisal kardinal. Zgodba o stvarjenju nam ponuja prvi pogled na ekologijo svetosti, v kateri ima vsaka materialna in živa stvar svoje posebno mesto in je od Boga posvečena v dobrem. Svetopisemsko poročanje o stvarjenju gre onkraj vprašanja »Kako?« in kaže k vprašanju »Zakaj?« Navsezadnje morata tako znanost kot vera priti do najbolj temeljnega od vseh vprašanja, namreč vprašanja o smislu in namenu, je poudaril kardinal Murphy-O'Connor, nato pa zapisal, da če prihaja do napačnega dojemanja Geneze in krščanskega razumevanja stvarjenja, potem obstaja tudi nevarnost za napačno dojemanje Darwina. Zaskrbljeni bi morali biti, piše kardinal, ko se njegovo teorijo izkrivlja v preživetje najbolj močnega in tako zlorablja za upravičevanje diskriminacije šibkih in ranljivih. Evolucijska teorija namreč ne zanika moralne resnice in po naravi svobodno bitje pušča pred moralno izbiro o tem, kako živeti. Smo del evolucijskega procesa, je zapisal kardinal, vendar smo prav tako svobodna bitja, sposobni vplivati na smer svoje prihodnosti. Znanost nam daje ogromno moč, vendar pa moramo uporabiti vse svoje materialne in duhovne vire, da bi to moč uporabili za dobro vsega stvarstva. Dvestota obletnica Darwinovega rojstva je po kardinalovih besedah tako priložnost, da se obnovi sodelovanje med znanostjo in vero. Krščanstvo lahko prispeva k znanstvenemu napredku, s spodbudo in povabilom znanstvenikov, da se posvetijo tudi širšim vprašanjem, ki gredo v samo srce vsem skupnega in potrebnega iskanja spoznanja. Gre za vprašanja, ki gredo onkraj želje po golem znanju in nas usmerjajo k potrebi po daru modrosti. Brez slednje je namreč globlja moralna struktura resnice zanikana, je zapisal kardinal in dodal, da s tem znanost, namesto da bi služila človeštvu, postane orodje zatiranja in uničevanja. Vprašanje izbire med dobrim in slabim se zastavlja tako znanstveniku kot verniku in je povezano z našo svobodo. Darwinova teorija ne odvzema dejstva svobode in moralne odgovornosti, temveč nas uči ponižnosti pred čudovito kompleksnostjo in razvojem življenja. krščanstvo se zaveda, da je vsako življenje, predvsem pa človeško življenje, poklicano k popolnosti, ki ga ne more doseči le preko naravnega procesa ali zgolj s človekovim prizadevanjem. Prihodnost je v rokah Boga, ki nas kliče k novi duhovni in moralni zrelosti. Je morda ravno to naslednja stopnja evolucijske pustolovščine, se sprašuje kardinal Murphy-O'Connor. Odkritje, da je Bog cilj našega življenja, da Kristus ni le Alfa, podoba po kateri smo ustvarjeni, temveč tudi Omega, tisti, v katerem smo dopolnjeni. Znanost in vera se ne izključujeta, temveč sta partnerja na potovanju odkrivanja skrivnosti in resnice, je zaključil kardinal Murphy-O'Connor.