Peta obletnica imenovanja nekdanjega ljubljanskega nadškofa Franca Rodeta za prefekta Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja.

LJUBLJANA (sreda, 11. februar 2009, RV) – Danes, 11. februarja, mineva 5-obletnica od imenovanja nekdanjega ljubljanskega nadškofa dr. Franca Rodeta za prefekta Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja.
Kardinal Rode je bil rojen 23. septembra 1934 v Ljubljani in je doma z Rodice pri Domžalah. Maja 1945 je njegova družina najprej odšla v Avstrijo, nato pa se je izselila v Argentino. Leta 1952 je 18-letni Franc v Argenti stopil v misijonsko družbo lazaristov. V bogoslovje je vstopil v Buenos Airesu. Študijska pot pa ga je prek Rima pripeljala v Pariz, kjer je bil leta 1960 posvečen v duhovnika. Tri leta kasneje je v francoski prestolnici doktoriral iz bogoslovja. Leta 1965 se je vrnil v Slovenijo. Na Teološki fakulteti v Ljubljani je od leta 1967 dalje predaval francoščino, praktično apologetiko, misiologijo, teologijo nekrščanskih verstev, uvod v moderni ateizem in osnovno bogoslovje. Po šestnajstih letih bivanja v domovini je odšel v Vatikan, kjer je leta 1981 prevzel službo v takratnem papeškem Tajništvu za dialog z neverujočimi, do imenovanja za novega ljubljanskega nadškofa pa je bil od njegove ustanovitve marca 1993 tajnik Papeškega sveta za kulturo.
Dne 5. marca 1997 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za ljubljanskega nadškofa metropolita, na praznik lurške matere Božje, 11. februarja 2004 pa za prefekta Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. Papež Benedikt XVI. ga je 22. februarja 2006 imenoval za kardinala.
Kongregacija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja v okviru katoliške Cerkve skrbi za več kot 2000 različnih redovnih skupnosti po vsem svetu. Kongregacije so uradi rimske kurije, po katerih papež skrbi za delovanje vesoljne Cerkve. Kurijo poleg državnega tajništva sestavlja devet kongregacij, tri sodišča in enajst svetov.
Prvo kongregacijo, ki je pokrivala področje delovanja ustanov Bogu posvečenega življenja, je leta 1586 ustanovil papež Sikst V. (1585–1590). Omenjeni dikasterij se ukvarja z vsem, kar zadeva disciplino, študij, premoženje, pravice in dolžnosti ustanov posvečenega življenja, kamor sodijo tako ženski kot moški meniški redovi (benediktinci in cistercijani) ter apostolski redovi (jezuiti in uršulinke), svetni inštituti (Družina Kristusa Odrešenika) in družbe apostolskega življenja (misijonska družba lazaristov).
V okvir kongregacije sodijo tudi zadeve meniškega življenja, skupnosti posvečenih devic ter novih oblik posvečenega življenja. Pravica in dolžnost odločati o cerkvenih zadevah na določenem področju (jurisdikcija) nad člani naštetih skupnosti je osebnega značaja in nima ozemeljskih omejitev. Voditelji Kongregacij odločajo v papeževem imenu in njihove odločitve veljajo, kot da je odločil papež.