Papež Benedikt XVI. v današnji katehezi spregovoril o svetem Janezu Klimaku

VATIKAN (sreda, 11. februar 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. se je danes srečal z verniki z vsega sveta v avli Pavla VI. Med njimi je bila skupina kardinalov, nadškofov in škofov, ki so člani ali prijatelji gibanja fokolarinov in so ta teden zbrani na posvetu v Castel Gandolfu.
Sveti oče je na začetku svoje današnje kateheze dejal, da bo po dvajsetih katehezah, ki jih je posvetil svetemu Pavlu, začel nov niz katehez o velikih duhovnih pisateljih v srednjem veku. Kot prvega je predstavil svetega Janeza Klimaka, ki se je rodil okrog leta 575 in je s 16 leti stopil med menihe na gori Sinaj, kjer je preživel svoje meniško življenje kar 40 let kot puščavnik in kot menih v samostanu vse do svoje smrti leta 650.
Sveti Janez Klimak je na prošnjo predstojnika sosednjega samostana sestavil svoje najbolj znano delo Lestev v nebesa. Njegov vzdevek Klimak je izpeljanka iz grške besede klimax – lestev pa tudi voditelj, ki so mu ga menih dali zaradi osrednjega dela Lestev v nebesa ali Voditelj v nebesa. V tem delu opiše razliko med živlenjem meniha v samostanski skupnosti in meniha puščavnika. Vsak menih, puščavnik in tisti v skupnosti, si prizadeva za osebno svetost, seveda se vsak na različne načine odpoveduje svetu in se usmerja k ljubezni, ki je vrhunec duhovnega življenja. Njegovo življenje v puščavi se je razcvetelo v gorečo ljubezen do ljudi in Boga. Dviganje k svetosti Klimak opiše kot tri velike stopnje zorenja. Prva stopnja je vzpstavitev ločnice do ljubljenih ljudi in stvari. Na tej stopnji namreč menih vzpostavi pravo razmerje do svetnih dobrin, da bi jih videl z nedolžnimi Božjimi očmi in bi sam stopil v globljo edinost z Bogom. To ločitev menih doseže z molitvijo telesa in srca, s postom in čistostjo, ki ga pripravljajo na pokorščino, ki je šola ponižnosti. Druga stopnja na poti k svetosti je duhovna borba zoper strasti. Askeza in milost pomagata menihu, da doseže notranje očiščenje, da bi lahko vse svoje moči vključil v rast v krepostih. Tretjo stopnjo pa Klimak opiše kot napredek v razločevanju. Kristjan mora namreč vse vidike svojega delovanja in drže presoditi in obvladati, da bi se utrdil v globljih nagibih ter v sebi prebudi »čut za bistvo stvari«. Takšno menihovo, kristjanovo delovanje vodi dušo v notranji mir – ezikijo, ki je uvodno motrenje božjih skrivnosti. Ljubezen, ki ji upanje daje moč za delovanje, je vrhunec lestvice v nebesa, kjer se duša končno združi z Bogom. Ko Klimak govori o ljubezni, obširno opiše tudi človeško ljubezen –eros, ki po svoji naravi teži k zaročniškemu združenju duše z Bogom. Klimakovo najbolj pomembno delo Lestev v nebesa, ki je bilo dolga stoletja vodilo za meniško življenje, lahko tudi danes usmerja vse krščene v bolj globoko udeleženost pri Kristusovi smrti in vstajenju, je zaključil sveti oče svojo današnjo katehezo o svetem Janezu Klimaku.