Nadškof Celestino Migliore o družbenem vključevanju

NEW YORK (petek, 6. februar 2009, RV) – Na včerajšnjem zasedanju Komisije za družbeni razvoj pri Organizaciji združenih narodov je razprava tekla o vključevanju v družbo kot prioritetnem področju, o čemer je govoril tudi stalni opazovalec Svetega sedeža, nadškof Celestino Migliore. Izpostavil je pojma vključevanje v družbo in družbena povezanost ter dejal, da medtem ko v integrirani družbi, ko je posameznik vključen v družbeno dinamiko, obstaja občutek pripadnosti, pa družbena povezanost pomeni tudi jasno soglasje o družbenem dogovoru, ki vključuje priznanje pravic in odgovornosti vseh članov družbe. Po Migliorejevih besedah družbena povezanost kot izraz družbene pravičnosti mora biti zagotovljena vsaki osebi, prav tako pa pomeni nujen pogoj za soočanje s svetovnimi krizami. Izrazil je soglasje s strategijami za pospeševanje vključevanja v družbo, ter izpostavil, da je logika solidarnosti in subsidiarnosti najbolj ustrezna in uporabna pri zmanjševanju revščine in prav tako zagotavlja sodelovanje vsake osebe in vseh družbenih skupin na socialni, ekonomski, civilni in kulturni družbeni ravni.
Nadškof Migliore je prav tako govoril o Milenijski deklaraciji iz leta 2000, nadzoru nad uresničevanjem njenih ciljev ter med drugim dejal, da vzpostavljanje družbene povezanosti ne zahteva zgolj finančne pomoči, temveč učinkovito udeležbo ljudi. Končni namen razvojnih programov je po nadškofovih besedah ljudem dati konkretne možnosti, da sami oblikujejo svoje življenje in postanejo protagonisti v razvoju. Kot je dejal, v boju proti revščini, neenakosti in diskriminaciji ni na prvem mestu pomanjkanje finančne pomoči ali gospodarskega in pravnega sodelovanja, temveč dejstvo, da so ljudje najprej zmožni deliti življenje z revnimi in sposobni dejanj, priznanih s strani lokalnih, državnih in svetovnih institucij. Kakor je dejal papež Benedikt XVI. za svetovni dan miru, se probleme povezane z razvojem, pomočjo in mednarodnim sodelovanjem včasih obravnava zgolj kot tehnično vprašanje, ne da bi pri tem upoštevali človeški dejavnik. Kar boj proti revščini zares potrebuje, so možje in žene, ki živijo globoko bratsko povezanost in so sposobni spremljati posameznike, družine in skupnosti na njihovi poti resničnega človeškega razvoja, je poudaril sveti oče. Nadškof Migliore je nadaljeval, da je k potrebam družin, žensk, mladih, neizobraženih in nezaposlenih, staroselcev, starejših, migrantov in vseh družbeno izključenih skupin, potrebno pristopiti skozi ustrezne pravne, socialne in institucionalne strukture. Še posebej pa je pomembno z njimi živeti, deliti njihovo izkušnjo in jim priznati dostojanstvo in vrednost, da bodo lahko zares postali sooblikovalci svojega lastnega razvoja, je dejal nadškof in zagotovil nadaljnje prizadevanje Katoliške cerkve v tej smeri.