Kardinal Bertone: Glavne smernice učiteljstva papeža Benedikta XVI.

VATIKAN (četrtek, 5. februar 2009, RV) – Sedaj pa prisluhnimo tretjemu in zadnjemu delu poročila o predavanju vatikanskega državnega tajnika kardinala Tarcisia Bertoneja ob 60-letnici Rimskega krožka na temo Glavne smernice učiteljstva papeža Benedikta XVI. Kardinal Bertone je dejal, da je papež novinarjem, ki so potovali z njim med enim njegovih prvih apostolskih potovanj odgovoril, da krščanstvo ni zbirka pripovedi, ampak je izbira v pozitivni smeri, je odgovor na poklic. Krščanstvo je evangeljski kvas, sol in luč sveta. Za pričevanje vere je nujna osebna izkušnja Boga, Kristusa, posebno v evharistični skrivnosti. V posinodalni apostolski spodbudi Sacramentum caritatis ob koncu škofovske sinode, ki je govorila o evharistiji in je potekala v Vatikanu leta 2005, je prisoten papežev pogled na evaharistijo, ki je skrivnost, v katero se veruje, se jo obhaja, živi, oznanja, se zanjo pričuje in se jo ponudi svetu. Kardinal državni tajnik je nato dejal, da kristjan ne more nikdar biti pesimist, dasi se nahaja v najbolj zapletenih in težkih okoliščinah, saj je njegovo poslanstvo oznanjati upanje, ki ga toliki danes iščejo. V preroški vnemi je papež Benedikt XVI. leta 2007 Cerkvi in vsemu svetu podaril svojo drugo encikliko, posvečeno prav upanju, z naslovom Spe salvi. Mi kristjani, pravi papež v encikliki, imamo zagotovljeno upanje: Boga. Njegova ljubezen, ki se je razodela v Kristusu, presega vse in gre preko meja smrti. To je temeljno prepričanje krščanstva skozi vsa stoletja in ostaja tudi danes tolažilna izkušnja. Naše upanje je vedno v bistvu tudi upanje za druge. Kristjan to upanje razširja povsod: v družini, družbi, v delu za pravičnost, v boju proti materialni in duhovni revščini, v iskanju miru. Kardinal Bertone je dejal, da so vse te teme prisotne v papeževih govorih škofom, politikom, predstavnikom družbenega življenja, v njegovih pozivih pri nedeljski molitvi Angelovega češčenja, v sporočilih za svetovni dan miru, vsakič 1. januarja in še kje. V učiteljstvu Benedikta XVI. pa se pojavljajo še druga poglavja etike in družbe, pravi kardinal, na primer človekovo dostojanstvo, obramba življenja, zaščita družine, ki temelji na zakonu. Papež je decembra v Vatikanu na študijskem srečanju z naslovom Kulture in religije v dialogu dejal, da obramba človekovega življenja v vseh njegovih fazah in zaščita vseh pravic osebe in družine gradi pravičen in solidaren svet, spoštuje stvarstvo in medkulturni ter medverski dialog. V papeževi skrbi za dialog z religijami je čutiti posebno občutljivost za pogovore z Judi in to že od začetka njegovega pontifikata, ko se je srečal z delegacijo Mednarodnega judovskega odbora za medverska vprašanja in izrazil željo po nadaljnjem prizadevanju za izboljšanje odnosov z judovskim ljudstvom. Vatikanski državni tajnik je ob koncu svojega predavanja odprl še eno poglavje, in sicer papeževa apostolska potovanja. Med njimi je najprej omenil potovanje v Turčijo, ki je po njegovih besedah zahtevalo toliko skrbi in je bilo polno negotovosti. Včasih se zdi, da je papež glas, ki vpije v puščavi, a v resnici je prerok, ki ga posluša na milijone oseb, toda ne kot trenutno zvezdo, ampak kot ponižnega delavca v Gospodovem vinogradu. On je prepričan, da mora govoriti vsem v imenu Kristusa. Kardinal Bertone je nato spomnil na pepeževi potovanji na svetovna dneva mladih v Koln, leta 2005, in lani v Sydney, kjer jim je posredoval Gospodovo vabilo, da bi bili Njegove priče vse do skrajnih mej sveta. Papež je potoval tudi v Združene države Amerike, govoril na sedežu Združenih narodov, potoval je v Francijo, kot romar je obiskal Lurd in Mariazell. V Braziliji je izkusil toplino sprejema naroda Latinske Amerike. V Valencio je odšel na svetovni dan družin. S pastoralnim obiskom na Polsjkem se je posebej spomnil papeža Janeza Pavla II. Hvaležnost in ljubezen sta besedi, ki v zlato nit povezujeta apostolska potovanja papeža Benedikta XVI. Zaključimo to razmišljanje kardinala Bertoneja s papeževimi besedami: Kristusovo vstajenje je središče pridiganja in krščanskega pričevanja, od začetka, pa vse do konca časov.