Svetovno srečanje družin v Milanu leta 2012 na temo Družina, delo in praznik

VATIKAN (torek, 20. januar 2009, RV) - Naslednje, sedmo svetovno srečanje družin bo potekalo leta 2012 v Milanu pod naslovom Družina, delo in praznik, kakor je papež Benedikt XVI. naznanil med nedeljsko sveto mašo v Meksiku, s katero se je zaključilo VI. svetovnega srečanja družin. Za naš radio pa je spregovoril milanski nadškof, kardinal Dionigi Tettamanzi, in nad prihajajočim dogodkom izrazil veselje in hvaležnost, ki bosta spremljala priprave na srečanje družin v Milanu. Dodal je, da je prav tako že veliko storjenega, saj so v nadškofiji letos zaključili triletno pastoralno delo posvečeno ravno družini. Glede izbrane teme prihodnjega svetovnega srečanja družin, torej Družina, delo in praznik, je kardinal dejal, da je delo za vsako osebo temeljnega pomena, ne le v osebnem smislu, temveč tudi v medsebojnih odnosih. Družbena dimenzija družine se uresničuje ravno v svojih vsakodnevnih obveznostih, v delu, pri čemer le tega ne smemo videti le kot ekonomski dejavnik, ki zagotavlja obstoj družine. Delo je prav tako potrebno videti kot edega od temeljnih in odločilnih dejavnikov vzgoje. Hkrati pa je pri tem antropološkem pogledu na delo potrebno upoštevati tudi počitek od dela, je dejal Tettamanzi. Zato je poleg dela praznovanje temeljni element v pristnem razvoju človeka in kristjana. Glede papeževega poudarjanja, da je javno pričevanje krščanskih družin v družbenem življenju pomembno, je kardinal Tettamanzi povedal, da je družbena mreža spletena iz mreže družin. Tako družine niso le vtkane, vključene v družbeno stvarnost, temveč imajo v njej ključno vlogo. Slednje od družbenih ustanov zahteva priznanje družine, ne le na verbalni ravni, temveč na konkretni, skozi priznanje in podporo njenih temeljnih pravic in odgovornosti, ki pripadajo vsaki družini posebej in tudi vsem družinam skupaj. Na novinarjevo vprašanje o najbolj pomembnih izzivih, pred katere so danes postavljene družine, je kardinal odgovoril, da v Italiji predstavlja največji problem rodnost ter dodal, da se resnična in rodovitna ljubezen oblikuje in gradi predvsem z vzgojnim delom. Govor o pomenu vzgoje mora po kardinalovih besedah postati konkretno prizadevanje. Na ta način resnična ljubezen ne postane le pasivno pričakovanje nečesa, temveč postane dejavna in radodarna ljubezen. Kot je poudaril, je potrebno družino postaviti za glavnega protagonista tako v cerkvenem kot civilnem življenju.