Papež Benedikt XVI. sprejel člane Iranske škofovske konfernce
VATIKAN (petek, 16. januar 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. je dopoldne
sprejel člane Iranske škofovske konfernce in jim takoj na začetku dejal, da Katoliška
cerkev nenehno opogumlja vse, ki jim je pri srcu skupno dobro in mir med narodi. Cerkev
tudi upa, da bo Iran, ki je most med Bližnji vzhodom in jugozahodno Azijo, dobro opravil
to poslanstvo. Sveti oče je nato iranskim škofom izrazil svoje veselje, zahvalo
in prisrčno priznanje za njihovo službo v tej deželi, kjer je krščanstvo prisotno
od prvih stoletij in je v iranski zgodovini vedno imelo vrsto zaveznikov. Zahvalil
se je tudi duhovnikom, redovnikom, redovnicam in vsem vernikov za stike, ki jih gojijo
s svojimi sodobniki in za vse napore za dobro, zlasti do ostarelih in oseb s posebnimi
potrebami. Pri tem je posebej omenil dejavnost Karitas na potresnem področju v pokrajini
Bam. Kljub temu, da vaše različne krščanske skupnosti živijo v zelo raznolikih
okoliščinah, imate nekaj skupnih problemov, je povedal papež in kot prvo področje
izpostavil vzpostavljanje bolj enotnih odnosov z javnimi ustanovami, da bo tako sčasoma
delovanje in poslanstvo Cerkve še bolj učinkovito. Več bo tudi potrebno storiti, da
se bodo krščanske skupnosti med seboj bolje poznale in da bodo tudi bolj prepoznavne
v celotni družbi. Pri tem je papež predložil dve poti. Prva je pot kulturnega dialoga,
druga pa je pot dobrodelnosti. Druga bo razsvetljevala prvo in bo njeno gibalo, ker
je ljubezen potrpežljiva, je predana služenju in nikoli ne mine. Da bi pa dosegli
ta dva cilja, posebej pa še duhovni napredek vseh skupnosti, potrebujete duhovnikov,
redovnikov, redovnic, ki bodo krepko sejali, pa tudi želi, je dejal papež in iranskim
škofom ponovil, da je duhovne poklice potrebno tudi prebujati in jih vzgajati tako,
da bodo pripravljeni delovati tam, kjer so potrebe največje in izzivi najtežji. Pri
tem jim bo pomagala tudi ustanovitev mešane komisije med Cerkvijo in iranskimi oblastmi,
ki že načrtuje izboljšanje medsebojnega poznavanja in razvijanje odnosov med Katoliško
cerkvijo in Iransko islamsko republiko. Med bolj konkretnimi vidiki življenja
vernikov v Iranu, je papež posebej izpostavil skrb za poklicno izobraževanje na vseh
področjih. Strokovna pripravljenost zelo pomaga pri vključevanju novih rodov v širšo
skupnost in zmanjšuje izseljevanje. Škofje pa naj tudi skrbno gojijo stike s tistimi,
ki so se preselili ali izselili, da bodo na ta način lažje ohranili vero in svojo
osebno istovetnost. Vsaka vzhodna katoliška Cerkev v Iranu je s svojim obredom nosilka
bogatega izročila, ki je soustvarjalo deželo. Zato je prav, da škofje krepijo to zavest,
da bodo verniki tudi v prihodnje ohranili svojo zgodovinsko istovetnost in bodo še
bolj svobodno živeli svojo vero. Na koncu govora je sveti oče škofom zagotovil svojo
molitev za deželo v kateri živijo in katoliške skupnosti, ki jih vodijo, da bi jih
Bog blagoslovil in jim stal ob strani.