Relikvije staršev svete Terezija Deteta Jezusa v baziliki svetega Petra v Vatikanu
VATIKAN (sobota, 10. januar 2009, RV) – Relikvije staršev svete Terezija Deteta
Jezusa so od danes na ogled v baziliki svetega Petra v Vatikanu. Urno z relikvijami,
ki bo v Vatikanu ostala štiri dni, je sprejel dekan bazilike kardinal Angelo Comastri.
V torek bo v isti baziliki sveta maša na čast blaženih Ludvika in Zelije Martin, ki
jo bo daroval postulator za beatifikacijo staršev svete Terezije Deteta Jezusa, karmeličan
Antonio Sangalli. V sredo bo sveti oče po splošni avidenci sprejel družino Schiliro
s sinom Petrom, ki je čudežno ozdravel na priprošnjo zakoncev Martin. Družina Schiliro
bo svetemu očetu izročila relikviarij blaženih. Kardinal Comastri je v pogovoru
za naš radio dejal, da je sveta Terezija iz Lisieuxa na posebej način povezana s svetim
Petrom. V 15. letu starosti je leta 1887 skupaj s svojim očetom in sestro poromala
v Rim, kjer se je na splošni avdienci srečala s papežem Leonom XIII. Čutila je klic,
da Bogu služi kot redovnica, vendar ji zaradi mladosti ni bilo dovoljeno vstopiti
v karmeličanski red. Papeža je prosila za dovoljenje za vstop, a ji je Leon XIII.
svetoval, naj sprejme odločitev svojih nadrejenih. Kot je poudaril kardinal Comastri,
sta starša svete Terezije iz Lisieuxa, ki sta bila oktobra lani razglašena za blažena,
znamenje ozračja in tal, na katerih je vzklil poklic svete Terezije. Tudi sama je
v razmišljanju o svoji družini zapisala, da se je rodila na sveti zemlji, in ta zemlja
so bili njeni starši. Mati je umrla, ko je Terezija imela le štiri leta, medtem ko
je oče dočakal vstop svojih petih hčera v samostan. Prihod relikvij zakoncev Martin
v vatikansko baziliko je po kardinalovih besedah razlog za veselje ter predvsem za
priprošnjo in blagoslov za vse družine. Če bodo številne družine podobne družini svete
Terezije Detata Jezusa, bo svet poln čudovitih sinov in hčera, sinov, polnih Boga,
saj prenos vere na otroke poteka prek zgleda staršev. In zakonca Martin sta gotovo
zgled, ki današnjemu človeku govori na poseben način, je poudaril predstojnik bazilike
svetega Petra. Na novinarsko vprašanje, kaj danes potrebuje družina, je kardinal
Comastri odgovoril, da predvsem globoko vez z Božjo skrivnostjo. Družina ni nek naključni
sad niti muha enodnevnica, prav tako pa ni sad neke kulture ali družbe. Družina je
del načrta za človeštvo, kot si ga je zamislil in želel Bog. Brez očeta in matere
ni rojstva. Brez očeta in matere ni odraščanja, ni razumevanja, kdo smo, kaj je življenje
in kaj je njegov smisel, je poudaril kardinal Comastri in dodal, da mora družina ponovno
odkriti svojo poklicanost, kajti le na temelju avtentičnih družin lahko gradimo zdravo
družbo. Ob tem je kardinal izpostavil še pomen molitve v družini ter spomnil na besede
matere Terezije iz Kalkute, ki je dejala, da kadar družina moli, stoji, ker je oprta
na Boga. Blažena Ludvik in Zelija Martin, ki sta v mladosti oba želela vstopiti
v samostan, sta imela devet otrok, od katerih so štirje še majhni umrli. Zakonca sta
to bolečo izkušnjo prestala s krščansko držo, saj sta smrt dojemala kot začetek, in
ne kot konec. Martinova sta za svojih pet hčera, sveta Terezija je bila najmlajša,
skrbela s požrtvovalno ljubeznijo. Vseh pet jih je svoje življenje posvetilo Bogu
– štiri so šle v karmel, ena pa k sestram Marijinega obiskanja. Zakonca Martin sta
bila izredno delavna, verna in predana družini. Papež Benedikt XVI. je julija lani
priznal čudež, ki se je zgodil po njuni priprošnji. Starša svete Terezije iz Lisieuxa,
zavetnice misijonov in cerkvene učiteljice, sta leta 2002 pripomogla k ozdravitvi
dečka iz Monze, ki je bolehal za hudo pljučno boleznijo.