Ni sence, ki bi lahko zatemnila Kristusovo luč, je dejal Benedikt XVI. na praznik Gospodovega razglašenja

VATIKAN (torek, 6. december 2009, RV) – Danes, na praznik Gospodovega razglašenja, je papež Benedikt XVI. daroval sveto mašo v baziliki sv. Petra, v homiliji pa najprej izpostavil raznovrstnost skrivnosti tega praznika, ki ga tradicija latinske Cerkve povezuje s tremi magi oziroma kralji, ki so v Betlehemu obiskali otroka Jezusa. Ker je leto 2009 posvečeno astronomiji, je sveti oče pokazal na simbol zvezde, ki so ji kralji sledili. Najverjetneje so bili astronomi, ki so pojav nove zvezde na nebu razumeli kot znamenje rojstva judovskega kralja. Tudi cerkveni očetje so v evangelijski pripovedi o Jezusovem rojstvu videli neke vrste kozmološko revolucijo, ki jo je povzročil prihod božjega Sina v svet. Medtem ko je poganska teologija pobožanstvila vesolje, krščanska vera prinaša dovršitev bibličnega razodetja, zre v edinega Boga, stvarnika in Gospoda celotnega vesolja, je dejal papež. Temeljni in univerzalen zakon vesoljstva je božja ljubezen, utelešena v Kristusu, je nadaljeval sveti oče in pojasnil, da zvezde, planete in celotno vesolje ne vodi neka slepa sila, ne pokoravajo se zgolj dinamiki materije. Kozmični elementi nimajo božanskih lastnosti, ampak ravno nasprotno. V vsem in nad vsem je osebna volja, Sveti Duh, ki se je v Kristusu razodel kot Ljubezen. Zato tudi ljudje niso sužnji prvin tega sveta, temveč so svobodni. Bog je tisti, ki vse vodi in upravlja, ne kot hladno in brezimno gibalo, temveč kot Oče, Ženin, Prijatelj, Brat, kot tisti Logos, Beseda, ki je prevzela našo človeško naravo. Papež je Jezusa nato primerjal z novim soncem, osrednjo zvezdo, ki ni le središče našega sončnega sistema, temveč celotnega vesolja. V zemeljskem Jezusu vidimo vrh stvarstva in zgodovine, je nadaljeval Benedikt XVI., z vstalim Kristusom gremo okraj tega: prehod skozi smrt v večno življenje pomeni točko, kjer se je vse osredinilo v Kristusu. Kajti vse je bilo ustvarjeno po njem in zanj, in ravno z vstajenjem od mrtvih je postal prvi med vsemi stvarmi, kar je po vstajenju tudi sam potrdil svojim učencem z besedami: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji« (Mt 28,18). To je ostalo v zavesti Cerkve, Kristusovega telesa, skozi vso zgodovino, je dejal papež. Ni sence, ki bi lahko zatemnila Kristusovo luč, je nadaljeval in poudaril, da zato tistim, ki verujejo v Kristusa, nikoli ne zmanjka upanja. Tudi danes, v času zaznamovanem z veliko družbeno in ekonomsko krizo, v soočanju s sovraštvom in razdiralnim nasiljem, pred egoizmom in prevzetnostjo človeka, ki se sam sebi postavlja za boga, ki sprevrača božji načrt glede življenja in dostojanstva vsakega človeka, družine in ravnovesja v stvarstvu, je našteval Benedikt XVI. Ob koncu homilije je sveti oče še spregovoril o Cerkvi, ki prav tako odraža vesoljno Kristusovo oblast, saj Telesa ni moč ločiti od Glave. Cerkev je razsvetljeno človeštvo, je nadaljeval, iz jo opredelil kot božje znamenje in orodje, kot luč narodom. Spomnil pa je tudi na sv. Pavla, ki je Kristusovo luč prinašal vsem narodom in oznanjal evangelij tistim, ki ga še niso poznali. Izpostavil je še, da tako Cerkev kot vsak posamezni kristjan lahko postane luč, ki ga vodi Kristus, če se le vztrajno hrani in zbližuje z božjo Besedo.