Prve dni septembra lani je bila dejavnost Svetega sedeža usmerjena na apostolski obisk v Franciji

VATIKAN (petek, 2. januar 2009, RV) – Prve dni septembra lani je bila dejavnost Svetega sedeža usmerjena na apostolski obisk v Franciji. Papež Benedikt XVI. je z apostolskim obiskom v Franciji zaključil tri pomembna in uspešna potovanja za leto 2008. Apostoslko potvanje v Franciji je imelo dva dela. 12. in 13. septembra je sveti oče obiskal Pariz. Od 13. do 15. septembra pa Lurd, da bi počastil 150. obletnico Marijinih prikazovanj. Štirje pomenljivi dogodki tega potovanja: 12. septembra v Parizu srečanje s predsednikom Sarkozyjem. Papež je glede na Sarkozyjev govor , ki ga je imel v Lateranski baziliki v Rimu decembra 2007, na izviren način v svojem govoru razmišljal o resničnem pomenu in pomembnosti laičnosti. Istega dne je v College des Bernardins nagovoril predstavnike sveta kulture in izpostavil misel, kako lahko Bogu prisluhnemo ravno v tem, ko ga iščemo in ga želimo najti, kar je tipično tudi za meništvo. 14. septembra je sveti oče v Lurdu nagovoril člane francoske škofovske konference in naglasil skrb za duhovne poklice, katehezo in pastoralo družin ter mladih. Ob koncu tega lepega romanja pa je bil sveti oče kot vernik med verniki in z njimi delil njihovo predanost Mariji. Dejal je: Lurd je kot luč na naši poti do Boga, ki sveti v temi. 25. septembra je Kongregacija za katoliško vzgojo izdala dokument z naslovom Navodila višjim inštitutom za religijske znanosti, ki dokončno ureja pot akademske teološke formacije laikov drugače od klerikov. Dokument omenja inštitute, ki so usmerjeni v to, da spodbujajo versko oblikovanje laikov in posvečenih oseb. Ta dokument je sad tako imenovanega bolonjskega procesa, ki se je začel leta 1999. Sveti sedež predvideva sledečo uskladitev: 5 let študija (v treh letih bakalavreat, v nadaljnih dveh pa licenca), število in usposobljenost stalnih docentov (najmanj 4) in primerno število študentov (najmanj 75). Ti normativi so univerzalni, a se ne tičejo nekaterih posebnih krajevnih ureditev (npr. v Nemčiji, Švici, Avstriji in v Združenih državah Amerike). Ekonomska kriza, ki je izbruhnila v ZDA ob koncu poletja, je kmalu zajela ves svet in se sprevrgla v krizo v doslej neznanih obsegih. Ameriški škofje so na tamkajšnji parlament naslovili predvsem dve priporočili: upoštevanje solidarnosti in pomoč, ki sta v središču katoliškega cerkvenega nauka.