Papež na svetovni dan miru govoril o zagotavljanju miru v svetu, o kulturni, moralni in finančni svetovni krizi ter pozval k vzpostavitvi miru v Gazi

VATIKAN (četrtek, 1. januar 2009, RV) - Papež Benedikt XVI. je danes ob in prazniku Marije, svete Božje matere, in 42. svetovnem dnevu miru v vatikanski baziliki sv. Petra daroval sveto mašo. V homiliji je govoril o zagotavljanju miru v svetu ter kulturni, moralni in finančni svetovni krizi, posebej pa je pozval k vzpostavitvi miru v Gazi. Kot je dejal sveti oče, obstajata dve vrsti revščine. Prva je tista, za katero se je odločil Bog, ko se je rodil v ubogem betlehemskem hlevčku, in h kateri vabi tudi vse nas. Druga pa je revščina, proti kateri se je treba borito, ker ponižuje človekovo dostojanstv, krni pravičnost in enakost in preprečuje mirno sobivanje. Sklicujoč se na svojo poslanico ob letošnjem svetovnem dnevu miru, ki jo je Vatikan objavil 11. decembra, je sveti oče izpostavil predvsem nematerialne oblike revščine, kot so potisnjenost na rob družbe, moralna in duhovna revščina ter revščina v medosebnih odnosih, ki se, kot je dejal papež, pojavljajo v vseh predelih sveta, tudi v bogatih in razvitih državah. Ob tem je rimski škof spomnil, da so oblike revščine tudi nasilje, sovraštvo in nezaupanje ter obsodil spopade med Izraelci in Palestinci v Gazi, mednarodno skupnost pa pozval, naj obe strani odvrne od te smrtonosne poti.
Benedikt XVI. je pri maši, ki se je je udeležilo več tisoč vernikov, med njimi tudi ves diplomatski zbor, akreditiran pri Svetem sedežu, mednarodno skupnost pozval, naj se s svetovno finančno krizo in revščino spoprime s solidarnostjo in zmernostjo. Gospodarska kriza, finančne težave, položaj ekološkega zdravja zemlje, predvsem pa kulturna in moralna kriza, katerih znamenja se kažejo v vseh krajih sveta, kličejo k temeljiti prenovi v svetu prevladujočega modela razvoja, ki bo dopuščal ponovno odkritje zmernosti in solidarnosti, je dejal papež.
Medtem ko se je proti eni vrsti revščine treba boriti, pa je k drugi po papeževih besedah potrebno stremeti. Kot je pojasnil papež, gre za uboštvo Jezusa Kristusa, ki je bil bogat, pa je zaradi nas postal ubog, da bi mi obogateli po njegovem uboštvu. Apostol Pavel je zapisal, da pri tem ne gre za to, da bi drugi dosegli olajšanje, mi pa bi živeli v stiski, temveč gre za enakost.
V poslanici ob svetovnem dnevu miru je papež pozval k skupnemu boju proti revščini, s čimer je mogoče prispevati k miru na svetu, hkrati pa je izpostavil tudi potrebo po globalni solidarnosti med bogatimi in revnimi državami. Posebej veliko zaskrbljenost je papež izrazil glede lakote in bolezni, kot so malarija, tuberkuloza in aids, proti katerim se je mogoče boriti le s sodelovanjem vseh držav. Ob tem je Benedikt XVI., ki je v poslanici vzpostavil razliko med materialno ter moralno in duhovno revščino, zavrnil miselnost, da visoka stopnja rodnosti vodi v revščino, in obsodil splav, ki ga je označil kot izbris milijonov otrok, ki niso bili rojeni v imenu boja proti revščini. Papež je ob tem spomnil, da revščina zadeva tudi premožne in visoko razvite družbe.