Ali sem odprt za delovanje Sveta Duha?

DEVETDNEVNICA (sobota, 20. december 2008, RV) – Na začetku cerkvenega leta je tudi prav, da se vsak kristjan vpraša, kako je v svojem življenju odprt za delovanje Svetega Duha. K temu razmišljanju nas najprej spodbudi poročilo o angelovem oznanjenju Mariji, ko ji oznani, da bo Sveti Duh prišel nad njo in, da jo bo obsenčila moč Najvišjega. Jožefu je prav tako angel oznanil, da je Marija noseča od Svetega Duha, zato naj se je ne boji vzeti k sebi. Ko natančneje premislimo vlogo Svetega Duha v skrivnosti učlovečenja Božjega Sina, hitro odkrijemo, da v življenju premalo upoštevamo to dejstvo in z njim ne računamo dovolj.
Podobno velja, ko razmišljamo, kako bi v življenju izvrševali Jezusov nauk. Spomniti se namreč moramo, da je Jezus v času javnega delovanja učencem dejal, da jih bo Sveti Duh v življenju vodil, učil in podpiral ter jih bo spomnil vsega, kar jim je povedal, ker bo iz njegovega jemal. Ta Jezusova napoved se je dobila popolno vsebino na Binkoštni praznik. Takrat so apostoli v sebi zaznali pravo moč Svetega Duha in jo prenesli na vso Cerkev, o čemer obširno poročajo Apostolska dela in Pavlova pisma. Cerkev je vlogo Svetega Duha v zgodovini odrešenja opredelila s formulo v nicejsko-carigrajski veroizpovedi, ko izpoveduje, da Sveti Duh izhaja iz Očeta in Sina. To je sicer teološko filozofska formula, ki pa točno pove, kako naj pravilno razmišljamo o Svetem Duhu in o kakovosti njegovega delovanja v srcu posameznika in v Cerkvi kot vesoljnem zakramentu odrešenja.
Mi pogosto razmišljamo o Svetem Duhu le kot o od nas malo bolj pametni, modri ali mogočni Božji osebi. Takšen Sveti Duh bi bil ustvarjeno bitje, ki je končno in ima le nekaj božjih lastnosti. V veri pa izpovedujemo, da Sveti Duh izhaja iz Očeta in Sina in, da je z Njima eno. To pa je bistvena razlika, zato je tudi kakovost delovanja Svetega Duha bistveno drugačna, kot od nas malo bolj pametne ali modre osebe. Takšna oseba nas lahko pouči le o nekih zadevah. Jezus pa pravi, da nas bo Sveti Duh spomnil in učil vsega, kar je on povedal, ker bo iz njegovega jemal. Razen tega je naloga Svetega Duha, da Božjo Cerkev posvečuje. Sveti Duh ne posvečuje človeške ustanove, ampak Božjo, Cerkev, ki je vesoljni zakrament odrešenja. Na osebni ravni Sveti Duh posvečuje osebe, ki jih iz smrtnih bitij ustvarja božje otroke v katerih deluje moč vstajenja, ista moč, ki je Kristusa obudila od mrtvih. Sveti Duh pa posvečuje tudi celotno stvarstvo, ki bo postalo novo nebo in nova zemlja.
Zaradi ted danosti smo kristjani poklicani, da razmišljamo o Svetem Duhu in računamo na njegovo pomoč, nadih in vodstvo v teoloških razsežnostih. Pri tem ne smemo nikoli prezreti dejstva, da Sveti Duh izhaja iz Očeta in Sina ter zato deluje kot Bog, deluje z Božjo močjo, z Božjo polnostjo, kot Bog vedno na novo, ker se Bog v svojih dejanjih ne ponavlja. Delovanje Svetega Duha vedno tudi po Božje ustvarja, to je, da vse kar ustvari je novo, neponovljivo in večno. In v tem smislu je delovanje Svetega Duha v osebi vedno posvečujoče, presežnostno, ki daje osebi nove kakovosti in jo na ta način izpopolnjuje, utrjuje v njej svobodo za dobro, krepi moč v borbi zoper zlo, človekov razum pa razsvetljuje, krepi in vodi v nova spoznanja, vse do spoznanja, da lahko v moči Svetega Duha spozna in izpove, da je Bog naš Oče!
In še na eno bistveno stvar nas je spomnil Jezus, ko je govoril o svojem, Svetem Duhu. In ta je, da nam bo oznanjal prihodnje stvari! To so pa lahko le stvari, ki so od vekov skrite v Bogu, kot je sveti Pavel večkrat zapisal v svojih pismih. S človeškega zornega kota so to danosti, ki kristjana uvajajo v kakovostno nove odnose z Bogom, Božjim Sinom in Svetim Duhom v Cerkvi. Sveti Duh torej kristjane uvaja v splet odnosov z Bogom in ljudmi v Cerkvi in svetu.