Vatikan izdal dokument o dostojanstvu človeške osebe Dignitatis Personae

VATIKAN (petek, 12. december 2008, RV) – Kongregacija za verski nauk je danes objavila dokument Dignitatis Personae ali Dostojanstvo človeške osebe, ki govori o nekaterih bioetičnih vprašanjih. Navodilo Dostojanstvo človeške osebe se začne s trditvijo, da je vsakemu človeškemu bitju od spočetja do naravne smrti treba priznati dostojanstvo človeške osebe. Nov dokument Kongregacije za verski nauk posodablja dokument Donum Vitae (Dar življenja) iz leta 1987 tudi na osnovi velikega razvoja, ki so ga v zadnjih 20 letih dosegle biomedicinske tehnologije.
Navodilo Dignitatis Personae je odobril sveti oče in tako izrazil velik »da« človeškemu življenju. Navodilo na začetku pravi, da Cerkev z velikim zaupanjem gleda na znanstvene raziskave in jim priznava avtonomijo, vse, ki v raziskavah soldelujejo pa kliče k etični in družbeni odgovornosti. Pri tem izhaja iz osnovnega načela, da je človeškemu zarodku od spočetja naprej treba priznati pravice človeške osebe in še posbej nedotakljivo pravico vsakega nedolžnega človeškega bitja do življenja.
Dokument odpira tudi temo zdravljenja neplodnosti in pravi, da je izven zakonske zveze treba izključiti vse tehnike umetnega oplojevanja darovalcev, znotraj zakona pa tiste, ki bi nadomestile spolno dejanje med zakoncema. Dovoljene pa so tehnike, ki pomagajo rodovitnosti zakonskega dejanja. Dokument prav tako izpostavlja potrebno spodbujati posvojitve. To priporočilo pa ne velja za tako imenovane posvojitve pred rojstvom, ker so zarodki vedno nosilci in naslovniki bistvenih človekovih pravic, zato jih je treba pravno zaščititi kot človeške osebe. Glede oploditev v epruvetah pa navodilo pravi, da je število žrtvovanih zarodkov previsoko, saj se pri postopkih te vrste ravna kot s preprostim skupkom celic. Vedno več pa je tudi zakonskih parov, ki so sposobni spočeti, a se zatečejo k oploditvi v epruveti, da si tako izberejo spol otroka. Cerkev sicer prizna, da so takšne želje zakonite, to pa še ne pomeni, da taka želja opraviči izbiro spola.
Navodilo obširno govori tudi o abortivnih postopkih in na prvem mestu izpostavi ubijanje zarodkov v materinem telesu. Vatikanski dokument govori o splavu kot takem in o splavu, ko se pred rojstvom ugotovi, da zarodek kaže znamenja prizadetosti. V tem primeru gre za namensko izbran splav, ki ni dopusten, saj zarodku zanika etični in pravni status samo zato, ker ni popolnoma zdrav. Ob protispočetnih sredstvih je prepovedana tudi uporaba tehnik, ki preprečujejo spočetje, kot so spirala, tableta dan potem in druge, ki preprečujejo vsaditev zarodka v maternico.
V tretjem delu pa navodilo Dostojanstvo človeške osebe govori o genetskem zdravljenju in genetskem inženiringu. Oba sta načeloma dovoljena v zdravstvene namene, a le pod pogojem, da se pri tem uporabljajo odrasle in ne zarodne celice. Prepovedani pa so posegi na rodnih celicah. Dokument pa odločno obsodi izvajanje genetskega inženiringa izven potreb zdravljenja oziroma za umišljene cilje, kako izboljšati ali okrepiti genetsko obdarnjenost, saj gre v tem primeru za ideološko pretvezo, da bi se človek postavil na mesto Boga in da bi ustvaril nov tip človeka. Tako ravnanje pa nima ne Božjega ne človeškega pogleda na človeka in samo po sebi žali dostojanstvo človeškega bitja. Navodilo Dostojanstvo človeške osebe se zaključi z mislijo, da je Cerkev velikokrat deležna obsodb zaradi pogostih »ne« na moralnem področju, vendar za vsakim »ne« izžareva veliki »da« življenju, priznanje dostojanstva in neodtuljivo vrednost vsakemu neponovljivemu človeškemu bitju, ki je poklicano v bivanje.