V Moskvi slovesno pokopali patriarha vse Rusije Alekseja II.

MOSKVA (sreda, 10. december 2008, RV) – Včeraj so v Moskvi zelo slovesno pokopali Alekseja II., patriarha vse Rusije. Pogrebni obred je trajal od sedmih zjutraj do dveh popoldne. Z njegovo smrtjo se je tudi v Ruski pravoslavni Cerkvi končalo obdobje stoletje trajajočega trpljenja, mučeništva in spopadanja z naskokom ateizacije prebivalstva.
Pokojni patriarh Aleksej II. je takoj po propadu komunizma začel z obnova v Ruski pravoslavni Cerkvi. Od leta 1992 do svoje smrti je odprl okrog 500 samostanov, obnovil ali na novo zgradil nekaj tisoč cerkva in gospodarsko ter finančno osamosvojil Rusko pravoslavno Cerkev. Na družbeni in politični ravni je Ruska pravoslavna Cerkev ostala edina ustanova, ki je povezovala vse Ruse doma in po svetu, ter ohranila svojo hierarhijo na področju celotne bivše Sovjetske zveze. Na cerkveno pravni ravni je pokojnemu patriarhu uspelo združiti vse pravoslavne Ruse doma in po svetu v enotno hierarhijo. Tako bodo po patriarhovi smrti prvič v zgodovini volili novega patriarha metropoliti iz vsega sveta. Iz tujine bo volilo novega patriarha okrog 30 metropolitov, ki prihajajo iz vseh celin. Na duhovni ravni je pokojni patriarh Aleksej II. od izvolitve naprej gojil poseben odnos do duhovnikov. Vsako leto jih je zbral v Moskvi na posebne študijske in duhovne dneve, kjer se je osebno srečal z njimi, jih nagovoril in z njimi načrtoval dušnopastirske pobude in vsebino delovanja.
Vse navedene in druge dobre pobude je pokojni patriarh lahko izvedel, ker so ga pri tem podpirali vsi ruski predsedniki od Jelcina, Putina in sedanjega predsednika Medvedjeva ter seveda vse vlade Ruske federacije. Te so največ storile na dveh področjih. Prvo je bila vrnitev v oktoberski revoluciji in pozneje zaseženega imetja, samostanov in cerkva. Drugo pa je bila izdatna materialna pomoč Ruski pravoslavni Cerkvi v obliki financiranja obnove samostanov, cerkva, bogoslovnih akademij in naklonjenost pri organiziranju gospodarske ter finančne samostojnosti Ruske pravoslavne Cerkve.
Ob svežem patriarhovem grobu pa ostaja odprto največje vprašanje in izziv, pred katerim stoji Ruska pravoslavna Cerkev: namreč, kako zastaviti duhovno poslanstvo Cerkve v skrajno sekularizirani ruski družbi v kateri je na pohodu kultura smrti. Vsi predsedniki Ruske federacije se namreč vedno bolj zavedajo ogrožajočega dejstva, da je vsako leto 800.000 Rusov manj, da so socialne razlike vedno večje, kljub temu, da v ruske blagajne vsako leto pride na desetine milijard evrov svežega denarja samo od prodaje nafte in zemeljskega plina. Ruski politični vrh se zaveda, da ni sposoben navdušiti ruskega ljudstva za življenje in to v času, ko je gospodarska rast na pohodu. To je drugi in dokončni poraz materializma, pa naj bo ta dialektičen, leninističen, ruski ali kakršenkoli. Sedaj je tudi že jasno, da se Ruska pravoslavna Cerkev v prihodnosti ne bo mogla omejiti zgolj na obhajanje bogoslužja, kar seveda ostaja njena prva in osrednja naloga. Morala bo izbrati patriarha in polagoma škofe ter metropolite, zlasti pa vzgajati duhovnike in vernike za novo poslanstvo v ruski družbi. To pa je v tem, da bodo pravoslavni verniki, predvsem pa njihovi duhovniki, škofje, metropoliti in seveda patriarh, znali uspešno prenašati pristno duhovno izkušnjo iz bogoslužja in združenosti z Bogom v medčloveške in družbene odnose ter v obstoječe ustanove vseh vrst in porekel. Samo tako bo Ruska pravoslavna Cerkev postala zakrament odrešenja za rusko ljudstvo in tudi državo. Pokojni patriarh Aleksej II. je v tem pogledu že zastavil vrsto dobrih nastavkov za prihodnost. Tudi novega patriarha, kot vedno do sedaj v zgodovini ruskega ljudstva, čakajo naloge in poslanstvo, ki prav gotovo presega človeške sposobnosti.