RIM (torek, 9. december 2008, RV) – Oče John Flynn razmišlja o nevarnih
stranskih učinkih splava. Vprašanje splava in življenja na splošno so bila v okviru
zadnjih volitev v Združenih državah Amerike, ena izmed perečih vprašanj. Številne
novejše novice pa kažejo na to, da bo ta tema še naprej v ospredju. Glede na študijo,
ki jo je objavila britanska revija o psihijatriji, naj bi ženske po splavu bile podvržene
večjim težavam v duševnem zdravju. Konec novembra je bila objavljena študija, ki so
jo opravili raziskovalci na Univerzi v Otago v Novi Zelandiji. Študija je zajela 500
žensk, ki so jih intervjuvali šest krat v obdobju njihove starosti med 15 in 30 let.
Poleg vprašanj o nosečnosti in splavu so v intervjuju ocenjevali tudi duševno zdravje
intervjuvank. 284 žensk, zajetih v raziskavo, je bilo nosečih pred svojim 30 letom
in od tega se je kar 116 žensk odločilo za splav. Od skupnih 686 nosečnosti je bilo
tako narejenih kar 153 splavov.Raziskava je pokazala, da so ženske, ki so
splavile, imele približno 30% več duševnih težav, kakor druge ženske. Kljub temu,
da študija ni potrdila predpostavke, da ima prekinitev nosečnosti poguben vpliv na
duševno zdravje žensk, je bilo vendarle mogoče zarvrniti stališče tistih, ki so za
splav in ki trdijo, da je splav brez kakršnihkoli škodljivih učinkov. Avtorji raziskave
so zaključili, da ima izkušnja splava podoben vpliv na duševno zdravje, kakor če smo
izpostavljeni stresnim in travmatičnim življenjskim dogodkom. Tveganje za težave v
duševnem zdravju se s splavom močno poveča. Ob podobni raziskavi v Ameriki, pravi
Tony Perking, predsednik Družinskega raziskovalnega sveta, je bilo ugotovljeno,
da so bili izbrani kriteriji za vključevanje študij v časopisih vedno zelo pristranski
in da poročilo ni vsebovalo števila žensk, ki so verjetno po splavu bile zelo prizadete.
Mnogi socialni in medicinski delavci so si enotni, da najmanj 10-30% žensk, ki so
prekinile nosečnost, trpijo dolgotrajne negativne psihične posledice, je še dejal
Perking. Psiholog Vincent Rue je mnenja, da bi ženske pred splavom morale imeti prost
dostop do svetovanja o možnih posledicah, ki jih splav prinese. Med tem ko ne obstaja
splošna vzročna povezava med splavom in slabim duževnim zdravstvenim stanjem, pa ne
moremo zanikati in spregledati dejstva, da nekatere ženske po splavu hudo trpijo in
tega problema ne bi smeli jemati, kot da je nekaj vsakdanjega in nepomembnega. Ni
pa res, da so samo ženske tiste, ki po splavu lahko trpijo. Na začetku letošnjega
leta je na konferenci v San Francisku, ki so jo organizirali aktivisti za življenje,
bilo slišati tudi o negativnih učinkih, ki jih ima lahko splav tudi na moške. Eden
od mož, katerega žena je splavila, je v svojem pričevanju med drugim rekel: »Tega
kar sem izgubil se ne da opisati z besedo.« Ko je 12. maja letos papež Benedikt XVI
nagovoril člane gibanja za življenje, je med drugim navedel, da je legalizacija splava
v Italiji, v tridesetih letih privedla do znižanja spoštovanja človeške osebnosti
in njenega dostojanstva. Papež priznava, da obstaja veliko težkih in zapletenih vzrokov,
ki lahko privedejo do bolečih odločitev za splav. Hkrati pa je poudaril, da Cerkev
še naprej razglaša, da je vsako človeško življenje sveto. Prekinitev nosečnosti, po
njegovem mnenju, ne pomeni razrešitev težav, s katerimi se srečujejo ženske, ampak
predstavlja še dodatno rano, že tako trpeče družbe. Sveti oče je poleg prizadevanja
za varovanje človeškega življenja, pozval tudi k večji podpori materam in družinam.
Kristjani smo poklicani k temu, da smo kot pričevalci evengelija vedno s pogumom in
ljubeznijo odprti za zaščito življenja, v vseh njegovih fazah. Bog vsakega človeka
pozna, ljubi in hoče, je zatrdil papež, in z mislijo na milijone splavov, ki so se
zgodili v zadnjih letih, še dodal, da kdor oskruni človeka, oskruni Boga.