Papež Benedikt XVI. sprejel člane Mednarodne teološke komisije

VATIKAN (petek, 5. december 2008, RV) – Od 1. do 5. decembra je v Vatikanu potekalo letno plenarno zasedanje Mednarodne teološke komisije, razprava pa se je osredotočila predvsem na dokument o naravnem moralnem zakonu in na temelje univerzalne etike. Člane Mednarodne teološke komisije, vodi jo generalni sekretar monsinjor Luis Ladaria, je danes sprejel tudi papež Benedikt XVI., ki je dejal, da je petletno delo sedanje komisije že obrodilo konkretne sadove. Mednarodna teološka komisija, ki je že sedma po vrsti, letos namreč zaključuje svoj petletni mandat. Sveti oče je izpostavil dokument, ki govori o upanju na odrešenje otrok, ki so umrli brez krsta, ter dokument v pripravi, ki se nanaša na področje univerzalne etike in naravnega moralnega zakona. Kakor že ob drugih priložnostih, je papež tudi tokrat poudaril potrebo in nujnost, da se v današnji kulturi ter civilni in politični družbi ustvarijo pogoji, ki so nepogrešljivega značaja za oblikovanje zavesti, ki upošteva neovrgljivo veljavnost naravnega moralnega zakona. Kot je dejal, je k razumevanju tega temeljnega sklepa je prav tako prispevalo delo komisije, in dodal, da je jasno, da naravni zakon vsakemu posamezniku zagotavlja, živeti svobodno in spoštovano, saj je oseba z dostojanstvom. Benedikt XVI. je nato spregovoril tudi o pomenu in metodi teologije, s čimer se je komisija v petih letih svojega delovanja še posebej ukvarjala. Od teologov se v javnosti pogostokrat pričakuje, da podpirajo dialog med religijami in kulturami, prispevajo k razvoju etike kot smernici miru, pravičnosti in zaščiti naravnega okolja. Vsemu temu se teologi prav tako morajo posvečati, je dejal sveti oče in poudaril, da se vendarle ne sme zamolčati, da na teh področjih ni moč najti identitete teologije. Človeška potreba po presežnem in po usmerjenosti postavlja v središče vprašanje resnice. Bistvena in neovrgljiva značilnost teologije je postaviti vprašanje, ki se nanaša na resnico vere in ne le preprosto spraševanje, ki se nanaša njeno praktično in družbeno učinkovitost. Kot je izpostavil Benedikt XVI., je resnica Božje razodetje po Jezusu Kristusu, je odgovor na pokorščino vere, ki je v občestvu s Cerkvijo in njenim naukom. Temeljna krepost teologa pa je iskati pokorščino veri, ki ga bo naredila za sodelavca resnice. Pokorščina resnici ga bo notranje očistila, resnica sama bo spregovorila v njem, da jo bo potem lahko prenesel v svet. Pokorščina resnici po papeževih besedah ne pomeni odpovedati se miselnemu iskanju in naporu. Nemir misli v življenju vernika nedvomno ne bo mogel nikoli biti v polnosti potešen; na poti njegovega iskanja Resnice ga bo vedno spremljal nemir, spodbujal njegovo miselno romanje naproti Bogu in tako prispeval k rodovitnosti.