Molimo, da bi kristjani, predvsem v misijonskih deželah, s konkretnimi dejanji bratske
povezanosti pričevali, da je v betlehemskem hlevu rojeno Dete svetlo upanje sveta
VATIKAN (sreda, 3. november 2008, RV) – V mesecu decembru nas sveti oče vabi
k molitvi, da bi kristjani, predvsem v misijonskih deželah, s konkretnimi dejanji
bratske povezanosti pričevali, da je v betlehemskem hlevu rojeno Dete svetlo upanje
sveta. O tem papeževem misijonskem molitvenem namenu za mesec december je za naš radio
spregovoril monsinjor Giovani Battista Gandolfo, ki je pri Italijanski škofovski konferenci
odgovoren za dobrodelno dejavnost v tretjem svetu. Za papežev molitveni namen je
monsinjor Gandolfo dejal, da sveti oče izpostavlja dejanski pomen ljubezni, usmiljenja
in solidarnosti, še posebej v povezavi z deželami tretjega sveta. Ostati v usmiljeni
ljubezni pomeni ostati v Kristusovem življenju, kajti to je tudi temelj krščanske
izkušnje in posameznikove duhovne drže, je temelj domačnosti in zaupnosti med človekom
in Gospodom. Kot je dejal Gandolfo, se ravno skozi dejavno ljubezen urimo v pričevanju,
ki je znak evangelizacije. Zato je prav, da se poudari potreba po pričevanju, tudi
kar se tiče misijonskih dežel. S pogumnim pričevanjem o nesebični ljubezni, se namreč
osvaja tudi srca tistih, ki so daleč od Evangelija, kajti Kristusovo sporočilo, ki
je ljubezen, izvira neposredno od Jezusa. Po drugi strani pa živeti ljubezen pomeni
rasti in zoreti v odnosu s Kristusom, saj posameznik osebno pričuje o tej ljubezni.
Gre za vidno znamenje, da se je Kristus pred dva tisoč leti razodel v prvi osebi in
se v zgodovini še vedno razodeva z oznanjevanjem Božje besede. Dejavna in usmiljena
ljubezen je po Gandolfovih besedah eno najbolj učinkovitih Kristusovih del. Prav tako
pa odpira upanje v Vstalega Kristusa, ki daje smisel celotni krščanski izkušnji današnjega
človeka. Monsinjor Gandolfo je še spregovoril o križu, ki je vedno znamenje kontradiktornosti.
Drugače tudi ne more biti, je dejal, saj je bil tudi Kristus sam v trenutku svojega
utelešenja očitno znamenje kontradiktornosti. V mnogih misijonskih deželah, kjer prihaja
do preganjanja in nasilja nad kristjani, kot je na primer Orissa v Indiji, so kristjani
pogostokrat preizkušeni do mučeništva, in ravno to mučeništvo postane izraz Kristusovega
trpljenja. Prav tako pa postane izraz Kristusovega vstajenja, saj vemo, da solidarnost
sama po sebi ne odrešuje, vrednost ji namreč daje njena povezanost z delovanjem samega
Kristusa.