Papež Benedikt XVI. o svetem Pavlu in njegovem nauku o Kristusovem vstajenju

VATIKAN (sreda, 5. november 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. se je dopoldne srečal z verniki in romarji z vsega sveta na Trgu sv. Petra. Med njimi je bila tudi skupina romarjev iz Velike Nedelje, ki jih je sveti oče pozdravil v slovenščini. V nizu katehez o apostolu narodov v Pavlovem jubilejnem letu med srečanji z romarji ob sredah, je sveti oče današnjo katehezo posvetil nauki sv. Pavla o Kristusovem vstajenju, ki je bil srčika njegovega oznanjevanja.
Minulo sredo, je začel sveti oče svojo današnjo katehezo, smo razmišljali o drami Kristusovega križa, kakor jo je videl apostol narodov. Danes pa bomo govorili o osrednjem in odločilnem pomenu Kristusovega vstajenja v oznanjevanju sv. Pavla. »Če namreč Kristus ni vstal, je tudi prazno naše oznanilo in tudi vaša vera prazna« (1Kor 15,14). Iz teh Pavlovih besed je jasno, da je vera v Jezusovo vstajenje ključnega pomena. Ko apostol Pavel oznanja Jezusa Kristusa vstalega od mrtvih, se vedno sklicuje, da je resnico o vstajenju prejel od apostolov. Celotno njegovo oznanjevanje namreč izhaja iz dogodka vstajenja in se vedno konča v Kristusovi skrivnosti, ki ga je Oče v svoji moči postavil kot Božjega Sina, ga obudil od mrtvih in je prav z vstajenjem razodel njegovo resnično istovetnost s Križanim. Pavel ne oznanja le dogodka, dejstva, da je Kristus vstal od mrtvih, ampak enako močno oznanja življenjski pomen, vsebino vstajenja. Kristus, ki je razodel popolno Očetovo ljubezen do ljudi, je isti Kristus, ki je umrl na križu, in je večni Božji Sin.
Ko je Kristus vstal od mrtvih, je postal Gospod mrtvih in živih. On nas je opravičil pri Očetu, nas je naredil božjo pravičnost, in smo vključeni v proces, ki vse stvari vodi k polnosti. Mi smo namreč bili odrešeni v Kristusu, ki je za nas umrl in vstal, in smo postali pravični v Očetovih očeh zaradi Kristusovega vstajenja od mrtvih. Jezusovo vstajenje od mrtvih pa tudi razodeva resnično istovetnost med večnim Božjim Sinom in živim ter mrtvim Gospodom. Apostol Pavel pa nam tudi pove, da odrešenje prihaja iz našega izpovedovanja, da je Jezus Gospod, z usti in tudi da v srcu verjamemo, da je Bog obudil Jezusa od mrtvih. Vse to pa vodi v življenjsko, živo in osebno srečanje z vstalim Gospodom, ko ga spoznamo kot vstalega Božjega Sina, kot Gospoda nad življenjem in smrtjo. Naša človeška stvarnost je ustvarjena za življenje in v Kristuso gre k Bogu, pri katerem ga bomo deležni v ponosti kot delo odrešenja. Z apostolom Pavlom, je dejal sveti oče, si prizadevajmo, da bi v veri in upanju vedno bolj popolno poznali Jezusa Kristusa in moč njegovega vstajenja (prim. Fil 3,10). Zato je Kristusovo vstajenje v temeljih našega upanja do točke, da bi brez vstajenja naše življenje bilo skrajni nesmisel.
Ker smo osvobojeni moči smrti, lahko živimo odrešeno življenje, tako da smo deležni Kristusovega trpljenja, ki se je v njem postopoma kazalo. Naša solidarnost z vstalim Krisusom nas vodi v skladnost z vstalim Gospodom z vso našo človeško pogojenostjo. Mi namreč ne bežimo iz zgodovine v imenu duha, prav tako pa tudi ne obožujemo materije, človeškega telesa in človekovih vrednot na račun naših duhovnih razsežnosti. Zato apostol Pavel, je zaključil sveti oče svojo današnjo katehezo, upravičeno trdi: »Če smo s Kristusom umrli, verujemo, da bomo z njim tudi živeli« (Rim 6,8).
Med pozdravi romarjem, je sveti oče slovenske vernike takole pozdravil:
Papežev glas: Lepo pozdravljam vernike iz dekanije Velika Nedelja v Sloveniji! To vaše romanje v mesto, ki sta ga s svojim mučeništvom posvetila apostola Peter in Pavel, naj poživi vašo vero, upanje in krščansko ljubezen. Rad vam podelim apostolski blagoslov!