V Bruslju se je končala konferenca o dialogu med muslimani in kristjani v Evropi
BRUSELJ (petek, 24. oktober 2008, RV) – V Bruslju se je včeraj končala konferenca
o dialogu med muslimani in kristjani v Evropi. Konference, potekala je od 20. do 23.
oktobra na temo Biti državljan Evrope in oseba vere, se je udeležilo okrog 45 muslimanov
in kristjanov iz 16 evropskih držav. V okviru evropskega leta za medkulturni dialog
in ob 60. obletnici Splošne deklaracije človekovih pravic, sta ga organizirala Odbor
za odnose z musliman v Evropi pri Svetu evropskih škofovskih konferencah in Konferenca
evropskih Cerkva. Pogovori so tekli predvsem okrog temeljnih vprašanj o človeku in
družbi, pomembno pa je, da so predstavniki dveh religij skupaj iskali odgovore na
izzive današnjega časa. V končnem sporočilu za javnost so zapisali, da Evropa doživlja
proces temeljne preobrazbe in postaja vedno bolj večplastna, medetnična, medkulturna
in medverska družba, k čemur je prav tako prispevala migracija, tako od zunaj kot
notranja. Vse evropske države so odločno zavzele nevtralno držo do religije, kar je
privedlo do enakovrednega obravnavanja različnih cerkva in religij, dane so jim bile
enake pravice in tudi odgovornosti in dolžnosti. Kljub temu pa je najti težnje, ki
vero iz javne sfere odrivajo v zasebno, kar v nekaterih primerih vodi v marginalizacijo
in posledično v zatiranje javnega izkazovanja posameznikove vere. Pri tem sporočilo
za javnost izpostavlja, da država ne sme pred državljane postavljati izbiro med državljansko
zvestobo in zvestobo do verskega prepričanja. Država pa ima prav tako pravico, da
od svojih državljanov zahteva odprto in javno zavezanost demokraciji in odgovorno
držo v procesu integracije v življenje, kulturo in izročila. Na konferenci je bilo
posebej poudarjeno, da muslimani in kristjani niso državljani ali verniki,
temveč državljani in verniki. To pomeni, da so poklicani k sodelovanju z državo,
kajti verske skupnosti in država bi morali sodelovati v prizadevanju za skupno dobro.
Gre za občutek pripadnosti, ne le lastni verski skupnosti, temveč tudi skupni državljanski
pripadnosti. Udeleženci konference so prišli tudi do sklepa, da kot kristjani in muslimani
verjamejo, da je prihodnost evropske družbe v veliki meri odvisna od pripravljenosti
državljanov in ljudi vere, da razvijajo in ohranjajo kulturne in verske temelje Evrope.
Poudarjen je še pomen načela integracije, pravica svobode vesti, pravica do prestopa
v drugo religijo ali odločitev za življenje brez nje ter pravica do javnega izražanja
verskih prepričanj. Poudarek so prav tako naredili na dialogu, pri katerem gre za
vprašanje poslušanja in govorjenja, kar vodi v vzajemno razumevanje. Udeleženci so
izpostavili pomen in ključno vlogo družine, človeškega dostojanstva, družbene pravičnosti
in skrb za okolje, ter podčrtali, da človeško bitje odkriva svojo identiteto skozi
odnos z Bogom. Pri tem so ostro zavrnili kakršnokoli obliko nasilja v imenu religije
in sovražne oblike sekularizma, ki med državljani ustvarjajo diskriminacijo in iz
družbe izrivajo verska prepričanja. Niso pa pozabili na vrednost mladih generacij,
ki si znotraj verskih razlik zaslužijo življenje v složnosti in miru ter si prizadevajo
za razvoj družbe. Pri tem so izpostavili, da se medverskega dialoga uči že zgodaj
v življenju ter v okolju, kjer se mladi pripadniki različnih veroizpovedi vsakodnevno
srečujejo, torej v vrtcih, šolah, na univerzah in znotraj lastnih verskih skupnosti.