Starše svete Terezije Deteta Jezusa razglašena za blažena

LISIEUX (nedelja, 19. oktober 2008, RV) – Nekdanji prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov kardinal Saraiva Martins je danes v Lisieuxu starše svete Terezije Deteta Jezusa razglasil za blažene. Slovesna razglasitev, ki sovpada s 150. obletnico poroke zakoncev Martin, je potekala v baziliki v Lisieuxu, vodil pa jo je tamkajšnji škof Pierre Pican. Ta je vernike že pred razglasitvijo zakoncev Martin za blažena povabil, naj jim bosta starša svete Terezije iz Lisieuxa vzor svetosti v vsakdanjem življenju in pristni zgled domače cerkve.
Ludvik in Zelija Martin, ki sta v mladosti oba želela vstopiti v samostan, sta imela devet otrok, od katerih so štirje še majhni umrli. Kot je v pogovoru za naš radio povedal kardinal Martins, sta zakonca to izkušnjo prestala s krščansko držo. Smrt sta namreč dojemala ne kot konec, temveč kot začetek.
Zakonca Martin sta za svojih pet hčera, sveta Terezija je bila najmlajša, skrbela s požrtvovalno ljubeznijo. Vseh pet hčera je svoje življenje posvetilo Bogu – štiri so šle v Karmel, ena pa k sestram Marijinega obiskanja. Zakonca Martin sta bila izredno delavna, verna in predana družini. Papež Benedikt XVI. je julija letos priznal čudež, ki se je zgodil po njuni priprošnji. Starša svete Terezije iz Lisieuxa, zavetnice misijonov in cerkvene učiteljice, sta leta 2002 pripomogla k ozdravitvi dečka iz Monze, ki je bolehal za hudo pljučno boleznijo.
Kardinal Martins je še o zakoncih Martin dejal, da sta gotovo tudi onadva zaslužna za razglasitev svoje hčere Terezije za blaženo. Mala Terezija je namreč po njegovih besedah misijonski duh prejela od njiju, ki sta bila velika misijonarja ter velika branilca in zaščitnika vere.
Kardinal Martins je svojo pridiga pred razglasitvijo za blažena Ludvika in Zelijo Martin, začel z mislijo njune hčerke, sv. Terezije Detega Jezusa, ki je o svojih starših zapisla: »Dobri Bog mi je dal očeta in mater, ki sta bila bolj vredna nebes kot zemlje.« Svetnica je svoje starše opredelila kot »neponovljive, dostojne nebes, svete zemlje, ki so bili popolnoma prepojeni z deviškim vonjem.« Zato ne preseneča, da se je svetnica iz vsega srca zahvaljevala Bogu za tako vzorno zakonsko ljubezen, ki je v krščanskih družinah prebujala željo po posnemanju, v Tereziji pa željo po svetosti.
Nova blažena Ludvik in Zelija Martin, otroka Normandije, sta dar za vse, je dejal kardinal Martins. Vsi so občudovali njuno svetost, se jima čudili, ju blagrovali, da sta tako čudovito pričevala o svetosti zakonskega življenja. Njuna zakonska ljubezen je bila utelešenje Kristusove ljubezni do svoje Cerkve, odsevala je neomadeževano svetost, tisto svetost, s katero Cerkev ljubi svojega Ženina, Kristusa.
V nadaljevanju govora je kardinal razvil vrsto tematik ob zgledu novih blaženih in dejal, da sta v svojem življenju izpričala, da samo pogumni osvojijo nebesa, da sta nam dana za zgled, kako je v življenju najbolj potrebno služiti predvsem Bogu, da nebesa niso prazna, ampak polna takih duš, kot sta nova blažena, ki sta vzgojila neponovljivo cvetko, sveto hčerko, vrhunsko stvaritev Stvarnika pa tudi mojstrovino njune ljubezni do svojih otrok. Danes, na misijonsko nedeljo, je še dejal kardinal Saraiva Martins, pa se Bogu zahvalimo za blaženega Ludvika in Zelijo, pravi vzor misijonarske družine.