Papež Benedikt XVI. je obiskal Pompeje

POMPEJI (nedelja, 19. oktober 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes obiskal Pompeje in tako opravil svoje dvanajsto apostolsko potovanje po Italiji. Začel ga je zjutraj ob 9. uri, ko je s helikopterjem poletel iz Vatikana in ob 10. uri že daroval sveto mašo na trgu pred svetiščem Blažene Device svetega rožnega venca iz Pompejev. Nato je sveti oče vodil molitev k Mariji iz Pompejev, kateri je sledila podaritev zlate vrtnice Devici in opoldanska molitev angelovega čaščenja. Po kosilu s tamkajšnjimi škofi je popoldan ob 17. uri Benedikt XVI. vodil molitev rožnega venca ter se ob 17. uri odpravil nazaj v Vatikan.
Papež Benedikt XVI. je na začetku svojega nagovora med slovesno sv. mašo na trgu pred Marijinim svetiščem v Pompejih dejal, da je danes poromal v Pompeje, da bi počastil Devico Marijo, Kraljico rožnega venca in bi skupaj z vso Cerkvijo molil za uspeh škofovske sinode in za misjonarsko delo Cerkve.
Sveti oče je svoje današnje razmišljanje o Mariji osredotočil na poziv angela Gabriela, Raduj in veseli se, sionska hči in hči jeruzalemska. Razlog zaupanja je dejstvo, da je Gospod, tvoj Bog, mogočni rešitelj. Pa tudi dejstvo, da je Bog s teboj, kakor je Devici oznanil angel. Vir veselja je torej Gospodova prisotnost, kajti, kjer je Bog, je zlo premagano in zmagujeta življenje in mir.
Krščanska skupnost je od svojih začetkov videla poosebljanje Izraela in Jeruzalema v ženskem liku pomen in preroško povezavo z Devico Marijo, ki ji je dala naslov Sionska hči. Ta naslov pa tudi pomeni začetek ljudstva, ki je našlo milost v Gospodovih očeh. Takšno razlago na poseben način potrdi evangelist Janez v svoji pripovedi o gostiji v Kani galilejski, ko naglasi, da je Jezus Izraelov ženin, ki je prinesel milost Nove zaveze, ki jo predstavlja “novo vino”. Evangelist pa hkrati naglasi, da je Marija Jezusova mati, ki pa jo Sin imenuje “žena” in na ta način najprej naglasi duhovno vez in nato sorodstveno. Vino kot simbol, združen z gostijo, naznači osredno temátiko, ki je veselje in praznovanje. Vino, vinograd in vse tematike povezane z vinom so tudi prispodoba ljubezni. Bog je vinogradnik, Izrael pa vinograd, vinograd, ki bo uresničil svoje popolno poslanstvo v Kristusu, kjer smo ljudje mladike. Vino, ki je sad trte in vinograda, je ljubezen, ker je prav ljubezen tisto, kar Bog pričakuje od svojih otrok. To razmišljanje je sveti oče poglobil še ob odlomku iz Pisma apostola Pavla Rimljanom, kjer apostol narodov vabi kristjane naj živijo v ljubezni.
Navedena teološka ozadja so nato dala svetemu očetu iztočnico za razmišljanje o poslasntvu modernih Pompejev, ki so nastali na vulkanskem pepelu, ki je uničil stare Pompeje. Novi Pompeji so zgled nove krščanske civilizacije, ob vseh mejnih točkah vsake človeške stvarnosti. Papež je na tem mestu navedel zgled Bartola Longa, ki je tukaj začel vrsto pobud za najbolj revne. Njegov zgled je danes razširjen po svetu in predstavlja “katedralo v puščavi”. Njegovo delo je izkušnja bratstva, ki je kakor kvas v celotni družbi. Moč ljubezni je neustavljiva, ker je ljubezen dejansko edini motor, ki žene svet naprej. Rožni venec, je še dejal sveti oče, pa je duhovno orožje v boju z zlom v svetu, zoper vsako nasilje za mir v srcih, v družinah, v družbi in v svetu.