Kenijski škofje opozorili na kritične razmere v državi
NAIROBI (nedelja, 12. oktober 2008, RV) – Komisija za pravičnost in mir pri
Kenijski škofovski konferenci je politične voditelje v Keniji pozvala, naj državljanom
zagotovijo osnovno varnost ter pomoč notranjim beguncem. Poziv so dali v javnost v
četrtek in ga naslovili Resnični krik naroda, v njem pa škofovska komisija
izraža veliko zaskrbljenost, ne le glede težke gospodarske krize, ampak tudi glede
drugih problemov, ki mučijo državo. Izpostavljene so posledice nedavnega političnega
nasilja, počasen zakonodajni sistem, korupcija, splošna negotovost, stavke šol, uničevanje
naravnega okolja. Komisija za pravičnost in mir pa je v ospredje postavila predvsem
problematiko beguncev in prehrambeno krizo. Boleče je pomisliti, piše v pozivu, da
so naši bratje in sestre še vedno begunci v svoji lastni domovini, in da je obžalovanja
vredno, da ljudje umirajo od lakote. Hrana je temeljna pravica, glede katere se ne
bi smelo pogajati, saj pripada vsemu človeku, je zapisano v pozivu. Kenijska vlada
bi si morala prizadevati, da noben Kenijec ne bi bil lačen, ukiniti pa bi morali tudi
nepotrebne in visoke davke na temeljne življenjske potrebščine. Opozorjeno je tudi
na vedno bolj naraščajočo razliko med bogatimi in revnimi, na opuščene površine čaja,
sladkornega trsa in kakavovca, ki so bile prej gospodarsko zelo donosne, in na vedno
večjo brezposelnost. Komisija še izpostavlja, da v državi ni zagotovljene splošne
varnosti in opozarja na vedno nove primere nasilja in smrti nedolžnih Kenijcev, na
posilstva, uničevanje in trgovino z orožjem. Kenija pa se prav tako sooča z vedno
večjim naraščanjem spolnega turizma, glede česar je med afriškimi državami najbolj
priljubljena destinacija. Misijonar Franco Cellano je za naš radio povedal, da je
spolni turizem velik greh današnjega časa. Gre za 30.000 mladoletnih oseb, izkoriščanih
s strani odraslih, predvsem Kenijcev, potem pa tudi tujcev Italijanov, Nemcev, Švicarjev
in Francozov. Pojav narašča od leta 2000 naprej in je povezan z velikim trpljenjem,
družbeno marginalizacijo in revščino kenijskih ljudi. Misijonar Cellano deluje v Keniji
že osem let in pravi, da v Keniji, in verjetno tudi v ostalih afriških državah, pojav
spolnega turizma dobiva vedno večje razsežnosti. Osebe, ki nudijo spolne usluge, so
predvsem ženske. Najprej odrasle osebe, ki želijo imeti udobno življenje, druga skupina
so študentke, ki si želijo zagotoviti nadaljevanje izobraževanja in jim prostitucija
postane način preživljanja, tretja skupina pa so zelo mlade deklice, še otroci, ki
se jih spolno izkorišča z dovoljenjem njihovih lastnih družin. Spolni turizem in spolno
izkoriščanje mladih je v državi z zakonom prepovedano, vendar vse ostaja le na papirju,
je dejal Cellano.