VATIKAN (sobota, 11. oktober 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. bo jutri na trgu
svetega Petra štiri blažene razglasil za svetnike. To so italijanski duhovnik Gaetano
Errico, ki je ustanovil red misijonarjev Presvetega srca Jezusovega, devica in ustanoviteljica
frančiškanskih sester misijonark Marije Pomočnice Maria Bernarda Buetler iz Švice,
klarisa tretjega reda svetega Frančiška Alfonsa Brezmadežnega spočetja, ki prihaja
iz Indije, in laikinja Narcisa di Gesu Martillo Moran iz Ekvadorja. Potem ko smo v
naši sinočnji oddaji na kratko predstavili življenje in delovanje blažene Narcise
Jesuzove Martillo Moran in Marije Bernarde Buetler, vam danes predstavljamo druga
dva blažena. Blažena Alfonsa Brezmadežnega spočetja prihaja iz Indije, ki se danes
sooča z nasilnim preganjanjem in trpinčenjem kristjanov. S kanonizacijo blažene Alfonse
bo Indija v nedeljo dobila prvo svetnico. Alfonsa Brezmadežnega spočetja ali Anna
Muttathupafathu se je rodila leta 1910 v indijski zvezni državi Kerala. Njena mati
je umrla, ko je še bila otrok, zato jo je vzgajala teta, ki si je želela, da bi se
Anna poročila. Ta pa se je odločila za drugo pot – svoje življenje je namreč popolnoma
posvetila Jezusu, pri tem pa je sledila zgledu svete Terezija Deteta Jezusa. Leta
1928 je vstopila v samostan in dobila ime Alfonsa. Zaradi krhkega zdravja so jo predstojnice
samostana želele poslati domov, a Alfonsa je vztrajala v svojem poklicu in leta 1936
naredila večne zaobljube. Zdravstvene težave so ji prizadejale veliko trpljenja, vendar
je ob tem dejala: Čutim, da mi je Bog namenil biti dar, žrtev trpljenja. En dan brez
trpljenja je zame izgubljen dan. Deset let po večnih zaobljubah je umrla v 36. letu
starosti. Blaženi Gaetano Errico, ki ga bo sveti oče jutri prav tako razglasil
za svetnika, pa se je rodil leta 1791 v Neaplju v Italiji, kjer je leta 1860 tudi
umrl. Kot duhovnik je zelo pogosto obiskoval neozdravljive bolnike v neapeljskih bolnišnicah,
pa tudi zapornike, ki jih je spovedoval. Bil je velik spovednik, ki je slišal nešteto
izpovedi predvsem bolnih oseb, v pogovoru z njimi pa jim je skušal pokazati milost
Božje ljubezni. To se je dogajalo v času, ko je janzenizem zagovarjal zelo strogo
vizijo krščanske vere. Errico je bil svetovalec kardinalov, nadškofov in neapeljskega
kralja Ferdinanda, svetoval pa je tudi revnim, ki jim je pomagal najti pravo pot.
Vsem tem je ponavljal, da je potrebno več časa kot pri spovedniku preživeti pri Jezusovih
nogah. Blaženi Gaetano Errico pa si je predvsem prizadeval za pričevanje za Gospodovo
milost, zato je ustanovil red misijonarjev Presvetega Jezusovega in Marijinega srca.