Papež Benedikt XVI. bo v nedeljo štiri blažene razglasil za svetnike
VATIKAN (petek, 10. oktober 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. bo v nedeljo na
trgu svetega Petra daroval sveto mašo, pri kateri bo štiri blažene razglasil za svetnike.
Svetniki bodo postali italijanski duhovnik Gaetano Errico, ki je ustanovil red misijonarjev
Presvetega srca Jezusovega, devica in ustanoviteljica frančiškanskih sester misijonark
Marije Pomočnice Maria Bernarda Buetler iz Švice, klarisa tretjega reda svetega Frančiška
Alfonsa Brezmadežnega spočetja, ki prihaja iz Indije, in laikinja Narcisa di Gesu
Martillo Moran iz Ekvadorja. Maria Bernarda Buetler je imela globoko notranje
življenje. Zapisala je, da je pojasniti to, kar čuti, izjemno težko, če ne celo nemogoče.
Vstopila je v samostan kapucink Marije Pomočnice v Altstaettnu, a je kmalu začutila
poklicanost biti misijonarka. Odšla je v Ekvador. V Chonu je odprla samostan, kjer
je bila ambulanta in šola za deklice. Nerazumevanje s samostanom, ki je imel sedež
v Altstaettnu, je sestro Mario Bernardo Buetler prisililo, da se je od njega ločila
in ustanovila red frančiškanskih sester misijonark Marije Pomočnice. Zaradi preganjanja
vernikov ob koncu 19. stoletja pa je bila prisiljena samostan preseliti v Kolumbijo,
kjer je leta 1924 tudi umrla. Maria Bernarda Buetler je prve zaobljube naredila
leta 1869, ko se je začel 1. vatikanski koncil, ki ga je sklical papež Pij IX. Na
dan otvoritve koncila, 8. decembra, pa je umrla druga blažena, ki jo bo papež v nedeljo
razglasil za svetnico, namreč Narcisa di Gesu Martillo Moran. Gre za veliko delavko
in siroto, ki je približno 20 let živela v shrambah in na podstrešjih, kjer je veliko
molila. Kljub takšnim okoliščinam pa je bilo življenje blažene Narcise di Gesu polno
veselja in radosti ter krščanske ljubezni. Postulator za njeno kanonizacijo pater
Vito Tomas Gomez je v pogovoru za naš radio pojasnil, da je Narcisa na poseben način
zaznavala svoj klic k svetosti, še posebej po zakramentu svete birme, ki ga je prejela
pri sedmih letih starosti. Od takrat je pogosto zahajala v bližnji gozd, kjer je lahko
svobodno občudovala Božje stvarstvo. Prizadevala si je za iskreno in tesno povezanost
s trpečim Kristusom in za sodelovanje pri osvoboditvi sveta. Gomez je izpostavil predvsem
njeno molitev, njeno zvezo s Kristusom in kateheze, pa tudi njeno strogo telesno kesanje
– Narcisa del Gesu je namreč vedno nosila znamenja Kristusovega križanja. Imela je
trdno vero in občudovanja vredno upanje, je dejal postulator. V pogovoru za naš radio
je še opisal njeno smrt. Narcisa Jezusova je umrla, ko je bila stara 37 let. Imela
je visoko vročino, pred smrtjo pa je sestram dominikankam povedala, da bo odšla na
potovanje. Sestre so to razumele kot šalo, kmalu za tem pa je ena od njih opazila
sij, ki je prihajal iz Narcisine sobe in poseben vojn. Videla je, da je mrtva, je
pojasnil Gomez, ki je še dejal, da je bila blažena Narcisa ljubeznivo in veselo dekle,
pa tudi zelo lepo.