Sestala sta se papež Benedikt XVI. in italijanski predsednik Giorgio Napolitano

RIM (sobota, 4. oktober 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes obiskal italijanskega predsednika Giorgia Napolitana. Voditelja obeh držav sta se sestala v predsedniški palači Kvirinal v Rimu, srečanje pa je trajalo približno eno uro in pol. Na poti iz Vatikana na Kvirinal in nazaj je papeža pozdravljala množica ljudi, na beneškem trgu v središču Rima pa ga je pozdravil tudi rimski župan Gianni Alemanno.
Sveti oče je italijanskega predsednika obiskal že drugič. Prvič je na Kvirinal odšel junija leta 2006, ko je še Italijo vodil Carlo Azeglio Ciampi, z Napolitanom pa se je Benedikt XVI. srečal novembra leta 2006 v Vatikanu. Kot je bilo pričakovati, sta se Napolitano in papež tudi tokrat dotaknila odnosa med Cerkvijo in državo. Tako je Benedikt XVI. v govoru zagotovil, da si bo Cerkev še naprej prizadevala za dobro vseh Italijanov in Italijank, od države pa pričakuje, da bo spoštovala njene pastoralne dejavnosti.
Papež je dejal, da sta Italija in Vatikan simbol spoštovanja med državo in Cerkvijo. Vatikan in Kvirinal sta kraja, ki simbolizirata medsebojno spoštovanje med državo in Cerkvijo. Ti sta pripravljeni sodelovati pri delovanju za človekovo dobro ni družbeno sobivanje, je dejal sveti oče in dodal, da bi odnosi med Italijo in Vatikanom lahko bili zgled tudi za odnose med drugimi državami. Papež je na kratko orisal tudi zgodovino italijanske predsedniške palače, ki je bila do leta 1870 papeška, nekaj besed pa je namenil tudi današnjemu prazniku svetega Frančiška Asiškega. Govoril je še o pomenu izobraževanja, verski svobodi in vlogi vernikov v civilni družbi. Predsednik Napolitano pa je v svojem govoru izrazil strinjanje s papežem glede velikih kriz, ki so zaobjele svet, pridružil pa se je tudi pozivom svetega očeta k socialni pravičnosti.
Želja Cerkve po papeževih besedah ni imeti oblast in moč ali pridobiti gospodarske in družbene privilegije, temveč je njen namen služiti človeku. Cilj Cerkve je zgolj služenje človeku na podlagi Jezusovega zgleda in njegovih besed, je poudaril Benedikt XVI. Kot je dejal, bo Cerkev tudi v prihodnje oznanjala Evangelij in si prizadevala za izgradnjo družbe, ki temelji na resnici in svobodi, ki spoštuje človekovo življenje in njegovo dostojanstvo ter ki skrbi za družbeno pravičnost in solidarnost. Papež je še izrazil prepričanje, da lahko duhovniki in verniki veliko prispevajo k skupnemu dobremu v posamezni državi, Evropi in v svetu. Duhovniki in verniki po papeževih besedah posebno pozornost namenjajo predvsem pomoči potrebnim, kot so revni, potisnjeni na rob družbe, mladi, ki iščejo zaposlitev, družine in upokojenci. Cerkev se posebej zavzema tudi za kakovostno izobraževanje mladih, saj je, kot je zatrdil Benedikt XVI., izobraževanje nepogrešljivi ključ za vstop v prihodnost, ki temelji na krščanskih vrednotah.
Sveti oče je o svojem današnjem obisku na Kvirinalu dejal, da ne gre zgolj za uradni obisk, ki je običajen za odnose med državami, temveč za dogodek, ki ima globlji in simbolični pomen. Kvirinal je bil namreč do leta 1870 papeška palača, nato pa so se poglavarji Rimokatoliške cerkve zatekli v Vatikan. Italija in Vatikan sta leta 1929 podpisali lateranski sporazum, prvi papež, ki se je po letu 1870 vrnil na Kvirinal, a le kot gost, pa je bil papež Pij II. Leta 1939 je Pij XII., od katerega smrti letos mineva 50 let, dejal, da sta Kvirinal in Vatikan, čeprav sta ločena z reko Tibero, povezana z vezjo miru in spominom na vero svojih prednikov.
Predsednik Napolitano je – podobno kot papež – poudaril potrebo po sodelovanju za človeški napredek, pri katerem se mora spoštovati človekovo dostojanstvo. Kot je dejal predsednik, si je potrebno prizadevati za pravično porazdelitev dobrin in za razvoj, kar lahko po Napolitanovem prepričanju izkorenini ali vsaj omili nepravičnosti in revščino.