Pater Federico Lombardi o prihajajoči škofovski sinodi

VATIKAN (sobota, 4. oktober 2008, RV) – Papež Benedikt XVI. bo jutri v baziliki sv. Pavla izven obzidja v Rimu vodil sveto mašo in tako otvoril 12. redno splošno zasedanje škofovske sinode. Člani škofovske sinode, med njimi je večina škofov, bodo v času zasedanja razpravljali na temo Božja beseda v življenju in poslanstvu Cerkve. V imenu Slovenske škofovske konference se ga bo kot izvoljeni delegat udeležil koprski pomožni škof msgr. dr. Jurij Bizjak.
Generalni tajnik škofovske sinode Nikola Eterović je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal, da kristjani morajo poslušati božjo besedo in jo udejanjati, da bi tako postali člani Jezusove družine in njegove Cerkve.
O prihajajoči škofovski sinodi, trajala bo do 26. oktobra, pa je v oddaji Octava Dies na vatikanski televiziji spregovoril tudi tiskovni predstavnik Svetega Sedeža, pater Federico Lombardi. Dejal je, da je med pomembnimi nalogami Katoliške cerkve v sedanjem svetu, poleg izstopajoče potrebe po evangelizaciji in ekumenizmu, v ospredju tudi usmerjenost na božjo besedo. Tako je namreč papež Benedikt XVI. nakazal pomen 12. rednega splošnega zasedanja škofovske sinode. Pred tremi leti se je škofovska sinoda posvetila razmišljanju o evharistiji, tokrat se bo poglobila v še en življenjski izvir Cerkve, božjo besedo, je dejal pater Lombardi. Cerkveni zbor je o tej temi že izdal pomemben dokument, vendar je po štiridesetih letih potrebno o njej ponovno spregovoriti. Predvsem zato, ker se vsak posamezni kristjan, pa tudi celotna skupnost, mora vedno znova vračati k poslušanju božje besede, ki je trdna usmeritev na njegovi življenjski poti in v vsakodnevnem spreobračanju. Z govorom o božji besedi se širi poznavanje in uporaba svetih spisov med krščanskim ljudstvom, redno branje, razmišljanje in molitev. Poleg tega pa je Sveto pismo temelj vsakega krščanskega oznanjevanja v sodobnem svetu ter temelj vsakega dialoga med kulturami, je dejal pater Lombardi ter spomnil na papeževe besede, da se ekumenski dialog ne more opirati na strateške pripomočke, temveč na skupne točke in skupno spreobrnjenje v luči božje besede, in da tudi dialog z Judi ne more zanemariti pomena hebrejskih besedil v Svetem pismu. Škofovska sinoda pomeni za vso Cerkev čas razmišljanja in molitve: nahajamo se namreč v srcu njene identitete, v izviru njenega življenja, ki se uresničuje pod delovanjem Svetega Duha.