ZDA (petek, 8. avgust 2008, RV) – Kar pogosto manjka v razpravah o preseljevanju in
preseljenih osebah, je človekoljubni vidik tega, danes vedno bolj pogostega pojava.
Poglobljen in celosten pogled na preseljence, ki prečkajo državne meje, da bi si poiskali
delo ali se pridružili svoji družini, daje v Združenih državah Amerike izdana knjiga
z naslovom Obljubljena dežela, tvegano potovanje. Zbirka esejev, prispevali so jih
različni avtorji, pristopa k pojavu preseljevanja s teološkega vidika in vidika človekovih
pravic ter v ospredje postavlja dejstvo, da je preseljevanje v zgodovini človeštva
prisotno že stoletja in da so preseljeni ljudje človeška bitja, ki jim pripadajo od
Boga dane pravice, ki jih moramo spoštovati. Predgovor h knjigi je prispeval kard.
Oscar Rodriguez Maradiaga, škof v Hondurasu, in zapisal, da smo vsi poklicani v preseljenih
bratih in sestrah videti vsem skupno človečnost, poklicani skupaj delati za solidarnost,
za skupnost ljubezni in prijateljstva, ki odseva Božje kraljestvo. V prvem od štirih
delov knjige je nakazan teološki vidik preseljevanja. Jacqueline Hagan, predavateljica
na univerzi v Severni Carolini, odpira pogled na osebno vero preseljenih ljudi in
osvetli pomen verskih simbolov in obredov, ki imajo na potovanju preseljenih osrednjo
vlogo. Peter Phan iz univerze Georgetown v Washingtonu prikaže zgodovino zgodnjih
kristjanov kot preseljencev in tujcev, izpostavi, da je tudi Jezus bil preseljenec
in potujoči pridigar, brez prostora, kamor bi položil glavo. Kakor Jezus so tudi prvi
kristjani bili preseljenci, zapustili so svojo domovino, da bi razširjali evangelij.
Gustavo Gutierrez, strokovnjak za teologijo osvoboditve, pa o pojavu migracije razmišlja
kot prednostni možnosti, za katero se odločajo revni ljudi. Drugi del knjige predstavlja
poslanstvo Cerkve v odnosu do preseljencev in zgodovinski razvoj cerkevenega dela
na tem področju, začenši z Jezusovim navodilom, naj sprejmemo tujca, kajti kar smo
storili enemu izmed najmanjših, smo storili njemu.V delu pod naslovom Politika suverenih
pravic, kulturnih pravic in človekovih pravic avtorji esejev govorijo o povezanosti
med naravnimi in suverenimi pravicami ter poudarjajo, da se človekove pravice in suverenost
medsebojno ne izključujejo. Graziano Battistella iz Mednarodnega inštituta Scalabrini
v Rimu tako pravi, da se s pristopanjem k preseljevanju s strani človekovih pravic
ustvarja skupen prostor tekmovalnih interesov. Ko postanejo človekove pravice merilo
pri postavljanju učinkovitih zakonov, so zadovoljeni tudi socialni, ekonomski in varnostni
interesi. Politika izključevanja, ki se kaže v pregnanstvu, pridrževanju in izkoriščanju
delavcev, ne uresniči nobene pravice in koristi preseljencev ter vodi le v izkoriščanje
človeka. Tako stališče so zavzeli tudi ameriški škofje, ki so naklonjeni pravno urejenemu
statusu preseljenih oseb, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in prispeva
k skupnemu dobremu. Donald Kerwin, direktor Katoliške pravne mreže za preseljence,
je med drugim izpostavil, da človekove pravice in državna varnost lahko soobstajajo
ter opozoril, da je ameriška skrb za varnost po 11. septembru v nekaterih primerih
spodkopala temeljne človekove pravice. Katoliško izročilo glede naravnih pravic svari
pred nevarnostjo, da pojem varnost postane družbeni idol ali absolutno dobro. Človekovo
dostojanstvo in pravice morajo ostati središčno načelo, tudi v kontekstu nacionalne
varnosti, ter glavno merilo pravične politike o preseljevanju. Poglavje zaključuje
Olivia Ruiz Marrujo iz kolegija v Tijuani v Meksiku, in v ospredje postavi spolno
nasilje, s katerim se soočajo preseljene ženske ter opozarja, da je temu področju
potrebno posvetiti več pozornosti, saj je največkrat spregledano in zamolčano. Zadnji
del knjige se vrača k začetni temi Kristusa kot preseljenca. Daniel Groody iz notredamske
univerze poveže preseljevanje in evharistijo, kjer je Bog zares prisoten med nami.
Zaključuje, da je evharistično bogoslužje prostor, kjer se poskuša ustvariti skupnost,
ki presega vse meje, je prostor, kjer se v očeh preseljenih tujcev gleda brata in
sestro ter resnično prisotnost Jezusa Kristusa. Knjiga Obljubljena dežela, tvegano
potovanje bralca usmerja k poglobljenemu pogledu na vprašanje preseljevanja in na
podobo preseljenca kot osebe ustvarjene po Božji podobi. Za kristjana sprejeti tujca
ne pomeni le dejanje pravičnosti, temveč pomeni uresničevanje njegovega duhovnega
poslanstva.