PARAGVAJ (petek, 8. avgust 2008, RV) – V Paragvaju bo 15. avgusta prisegel novi predsednik,
bivši katoliški škof Fernando Lugo, ki bo nasledil Nicanora Duarteja. Novi predsednik
Fernando Lugo je bil izvoljen 20. aprila letos. Pred nekaj dnevi je papež Benedikt
XVI. ustregel njegovi želji, da ga Sveti sedež razreši škofovskih obveznosti, da bo
kot vernik laik opravljal predsedniško službo. Paragvajska škofovska konferenca pa
je pred slovesno prisego novega predsednika izdala posebno izjavo. Paragvajski
škofje na začetku izjave pišejo, da je Katoliška cerkev od nastanka države leta 1811
pa do danes trajno prisotna v življenju naroda. Njeni misijonarji in duhovniki, škofje
in diakoni, redovniki in verniki so tvorno spremljali življenje v Paragvaju. 20. aprila
letos pa je v deželi napočil trenutek velikih sprememb in se je začelo novo obdobje
v življenju naroda. Pričakovanja so velika, zlasti glede preseganja političnih zmot
in slabe prakse, kar škofje vsekakor podpirajo in želijo, da bo nova vlada izvedla
pričakovane spremembe. Škofje nato povedo, da je bil novi predsednik nekoč član Paragvajske
škofovske konference in da je papež Benedikt XVI. ustregel njegovi prošnji, da ga
razreši škofovske službe. Ni potrebno ponavljati, da se Cerkev ne istoveti z novo
vlado, prav tako pa ni potrebno posebej naglašati, da se bo Cerkev vmešavala v politiko.
Vsem je jasno, da sta Cerkev in država neodvisni samostojni ustanovi in da vsaka ustanova
dela za dobro naroda. Škofje pri tem navajajo ustavno določilo, da Cerkev in država
med seboj sodelujeta za blagor vseh ljudi, ki živijo v tej domovini. Škofje nato navedejo
nekatere cerkvene dokumente o odnosih med Cerkvijo in državo, o vlogi Cerkve v družbi
in o vlogi vernikov laikov v družbi. Na tem mestu navedejo apostolsko spodbudo papeža
Janeza Pavla II. o Krščanskih laikih, kjer papež pravi, »da se krščanski laiki nikakor
ne morejo odreči udeležbi v politiki, torej mnogovrstnim oblikam gospodarskega, zakonodajnega,
družbenega, upravnega in kulturnega delovanja, namenjenega organskemu in institucionaliziranemu
doseganju skupnega dobra« (št. 42). Dobri in usmiljeni Bog naj blagoslovi in vodi
našo deželo k obzorjem večjega dostojanstva in boljšega življenja za vse, zaključujejo
paragvajski škofje svojo izjavo.