Kard. W. Kasper Rimo-katoliška razmišljanja o Anglikanski zvezi

LONDON (petek, 1. avgust 2008, RV) – Kard. Walter Kasper, predsednik Papeškega sveta za edinost kristjanov je imel v sredo odmevno predavanje na vseanglikanski konferenci v Lambethu na temo Rimo-katoliška razmišljanja o Anglikanski zvezi. Temo je določil pripravljalni odbor in je posebej izzivalna po nedavni odločitvi Anglikanske cerkve v Združenem kraljestvu, ki je uvedla postopek za škofovsko posvečenje homoseksualcev.
Kard. Kasper je takoj na začetku svojih razmišljanj dejal, da delovno naslov nakazuje pričakovanja na bistvene odgovore v sedanjih okoliščinah. Ti odgovori pa niso lahki. Kard. Kasper je svoje predavanje razdelil na tri obsežna poglavja: opis odnosov med katoličani in anglikanci v zadnjih letih; ekleziološka razmišljanja v luči sedanjega stanja v anglikanskem svetu in; kratki razmisleki o ključnih vprašanjih sedanjih razhajanj in razlogi za razhajanja znotraj anglikanizma, ki bodo tudi vplivala na odnose s Katoliško cerkvijo. Na koncu je še dogovoril na dve konkretni vprašanji, ki mu ju je zastavil sedanji nadškof v Canterburyu Kakšen tip anglikanizma hočeš? in Kakšna upanja goji Katoliška cerkev do Anglikanske zveze? Na kratko se ustavimo pri eklezioloških razmišljanjih in ob odgovorih na dve konkretni vprašanji.
O teoloških razmišljanjih o nauku o Cerkvi ali ekleziologiji, je kard. Kasper dejal, da se je vprašanje zaostrilo ob odločitvi nekaterih anglikanskih Cerkva, da posvečujejo ženske v duhovnice in homoseksualcev v škofe. Ti dve odločitvi vnašata v nauk o Cerkvi nekaj čisto novega, kar ni niti v Novi zavzezi niti v prvi Cerkvi. V novi zavezi in v prvi Cerkvi je bilo enotno stališče, da so za duhovnike posvečeni samo moški in da je škofovska služba vedno tudi služba v vsej Cerkvi in ni nikoli le služba neke posamezne osebe. Enodušnost in koinonia ali skupnost, sta temeljna izraza v Novi zavezi in v prvi Cerkvi. Škofovska služba je namreč od začetka temeljno vključena v skupnst vseh škofov. Škofovska služba se ni nikoli razumela kot služba posameznika, ali da bi jo škof opravljal zgolj kot zasebna oseba. Sv. Ciprijan iz Kartagine, mučenec iz 3. stoletja, je zapisal znano trditev, da je škofovstvo eno in nedeljivo. Škofovstvo ali škofovski zbor je eden v smislu, da vsak posamezen škof predstavlja ves zbor škofov. Sv. Ciprijan pa uči še nekaj več, in pravi, da škof ne ponazarja le edinosti Božjega ljudstva s škofom, ampak da si nihče ne more domišljati, da pripada le neki skupin škofov, ker katoliška Cerkev ni razdeljena in ločena, ampak je združena, je ena, ki jo povezuje vzajemna povezanost škofov (Epistolae, 66,8). Ta kolegialnost ali zbornost škofov pa ni omejena le na zbornost sedaj živečih škofov, ali zbora škofov, ampak na vse škofe do sedaj v Cerkvi in še zlasti na pričevanje apostolov. To je najgloblji pomen apostolskega nasledstva v škofoski službi. V nadaljevanju je kard. Kasper nauk Cerkve o škofovski službi osvetlil tudi z dokumenti, ki sta jih do sedaj podpisali Katoliška in Anglikanska Cerkev, ki pa so po zadnjih dogodkih postavljeni pod vprašaj. Katoliška cerkev mora namreč upoštevati dejstvo, da v tem trenutku 28 od 44 Anglikanskih cerkva posveča ženske v duhovnice in da so samo 4 Anglikanske cerkve posvetile ženske za škofinje, 13 Anglikanskih cerkva pa je sprejelo uvedbo zakonodaje o posvečevanju žensk za škofinje. To vprašanje vedno bolj zadeva celotno Anglikansko vzezo.
Glede dveh konkretnih vprašanj je kard. Kasper dejal, da bo Katoliška cerkev vedno in povsod podprla stališča anglikanskih Cerkva, kadar bo to le mogla v duhu prijateljstva in ekumenskega sodelovanja. To pa toliko bolj, ker je v zgodovini Anglikanska cerkev vedno zmogla dovolj moči, da je v kritičnih trenutkih branila in ohranila izročilo Cerkve cerkvenih očetov, kadar je to bilo v nevarnosti. Nova vprašanja, ki se porajajo, pa je potrebno vedno reševati v območju, ki sta ga ustvarila Evangelij in starodavno skupno izročilo, na katerih temelji naš dialog, je zaključil kard. Kasper svoj nagovor zbranim anglikanskim škofom.