Kard. M. O'Connor govoril na vseanglikanski konferenci v Lambethu
LAMBETHU (sobota, 26. julij 2008, RV) – Na vseanglikanski konferenci v Lambethu, ki
poteka od 16. julija do 3. avgusta v Veliki Britaniji, je včeraj spregovoril kard.
Cormac Murphy O'Connor, nadškof v Westminstru in predsednik Škofovske konference Anglije
in Walesa. Kard. O'Connor je osvetlil delo in napredek Anglikansko-rimske katoliške
mednarodne komisije za edinost Cerkve ter izrazil svojo vero v prizadevanja komisije,
hkrati pa dejal, da bo pot k cerkveni edinosti morda daljša kot so si na začetku predstavljali.
Predstavil je svojo vlogo in delo v komisiji, katero je so-vodil 26 let in z njo sodeloval
tudi pozneje. Prva leta je označil kot najbolj pomembne dneve, saj so v prvih dvanajstih
letih na področju medsebojnega dialoga storili mnogo. Veliko upov je vzbudil pastoralni
obisk papeža Janeza Pavla II. v Angliji, papeževa srečanja z nadškofom v Canterburyju
pa so postala bratska in pogosta. Pomembno vlogo je imela tudi papeževa okrožnica
iz leta 1995 Ut Unum Sint ali Da bi bili eno, v kateri je posebej izpostavil katoliški
pristop k ekumenizmu. Kard. O' Connor je navedel tudi pomembne dokumente, ki so rezultat
pogovorov med anglikanskimi in katoliškimi teologi o nauku o evharistiji, duhovništvu
in posvečevanju ter avtoriteti v Cerkvi. Komisija jih je izdala pod naslovi Cerkev
kot skupnost, Dar avtoritete in Življenje v Kristusu. Nato je poudaril, da izdaja
dokumentov sama po sebi ni dovolj, temveč je potreben čas in razprave na vseh ravneh.
Začetno optimistično vzdušje skupnega dela komisije se je spremenilo po letu 1990,
je spomnil kardinal in nadaljeval, da je posvetitev žensk v duhovnice in škofinje
postala ena večjih ovir. Če glede tega anglikanci med sabo ne soglašajo, kako naj
potem mi, je zastavil vprašanje kardinal in dodal, da z njim noče biti polemičen.
Zaustavil se je tudi pri temi koinonia oziroma skupnosti, ki je bila stalno v ospredju
ekumenskih pogovorov med anglikanci in katoličani. Po njegovem prepričanju je komisija
z razpravo o naravi Cerkve prav tako prispevala k sedanjim teološkim nesoglasjem znotraj
Anglikanske cerkve. Posebej je izpostavil nekaj paragrafov iz dokumentov Cerkev kot
skupnost in Dar avtoritete. V slednjem piše, da je medsebojna odvisnost vseh Cerkva
del realnosti Cerkve in da se nobena lokalna Cerkev, ki sodeluje v živem izročilu,
ne more razumeti kot samozadostna. Kard. O' Connor je ob koncu govora tudi dejal,
da Katoliška cerkev z obžalovanjem gleda na trenutne napetosti v Anglikanski cerkvi.
Katoliška cerkev si prizadeva za vedno večjo edinost, nove napetosti pa napredek le
upočasnjujejo, je dejal kardinal.