Duhovne vaje vir edinstvenega prijateljstva z Bogom

AMERIKA (četrtek, 24. julij 2008, RV) – Gospod želi naše prijateljstvo, je prepričan jezuit William A. Barry, avtor knjige ''Prijateljstvo, kot nobeno drugo''. Vabi nas, da v približevanju svetemu, postanemo pozorni na naše vsakodnevne izkušnje. Verjamem, pravi William, da Gospod želi oseben odnos s teboj, poleg prav vseh drugih članov stvarstva. Gospod ne dela razlik v smislu, da bi si želel prijateljstva le z nekaterimi posebnimi ljudmi, ampak si želi biti prijatelj z vsakim od nas. To pomeni, da se lahko tudi ti pogovarjaš z Gospodom, potrebno pa je biti pozoren do znamenj, ki nam jih pošilja Bog. Včasih, ko slišimo besedo ''izkušnja Boga ali izkušnja vere'', mislimo, da je to nekaj zaupnega, celo nenavadnega, nekaj kar je rezervirano le za svete ljudi. Ampak, če je res to, da je Bog v stiku z vsakim izmed nas v vsakem trenutku našega bivanja, potem ima lahko vsaka človeška izkušnja duhovno dimenzijo. Ignacijanska duhovnost govori o obstoju Boga v vseh stvareh, ker je Bog navzoč in aktiven v vsem vesoljnem svetu. Zavestno moramo postati pozorni, da bi zaznali ter spoznali, v vsej zmešnjavi izkušenj in doživetji, kaj je tisto kar prihaja od Boga in kaj ne prihaja od Boga. Kaj je mišljeno pod zmešnjavo izkušenj in doživetji? Vse naše izkušnje imajo vpliv na naše razpoloženje, naša pričakovanja, našo vzgojo, na vse naravne stvari s katerimi se srečujemo, celo na naš prebavni sistem. Potemtakem so to fiziološke, psihološke, sociološke in kulturne dimenzije izkustva. Seveda se ne zavedamo vedno vsake od teh dimenzij, zato je potrebno, da našo pozornost zavesto usmerimo na določeno stvar. Če želiš okrepiti prijateljstvo z Gospodom, potrebuješ čas, da bi ozavestil kaj se je dogajalo s teboj preko celega dne. Vsak trenutek si namreč v navzočnosti Boga. Postani pozoren na to, kaj vse se ti dogaja v vsakdanjem življenju in imel boš izkušnjo Božje navzočnosti. Jezuit William A. Barry, pri svojem delu duhovnega vodje, poskuša ljudem pomagati, da postanejo pozorni na njihova izkustva; kaj se v njih dogaja, ko naprimer opazujejo ocean, pslušajo Evangelij, gledajo dojenčka, kako se plazi, berejo časopis ali poslušajo poročila. Nato jih spodbuja, da s prijateljem Jezusom vse to podelijo. Kontemplativna drža nam pomaga, da pri pregledovanju preteklega dne, odkrijemo Božjo navzočnost ter vidimo, kako smo nanjo odgovarjali. Mnogi od nas želimo razumeti svoje izkustvo še preden usmerimo pozornost na to, kaj se je pravzaprav zgodilo. Biti moramo potrpežljivi sami s seboj. Včasih je težko verjeti, da so moje izkušnje vredne pozornosti, ker so preveč banalne. Vendar pa so naše vsakodnevne izkušnje tiste, v katerih se srečujemo z Bogom. O kakšnih izkušnjah torej lahko pripovedujem Bogu? Naprimer, po službi in večerji z družino sediš pred televizijo in poslušaš večerne novice. Slišiš o prometni nesreči, v kateri so umrli 4 mladi ljudje. Tvoj sin pa je prav v istem času nekje s svojimi prijatelji. Se je to morda zgodilo njim? Nato pa slišiš, da novica govori o nesreči v nekem drugem kraju. V tej izkušnji se zaveš, kako zelo ljubiš svojega sina in Gospodu lahko poveš, kako zelo bi ga pogrešal, če bi umrl v nesreči ter mu izraziš hvaležnost, da se mu to ni zgodilo. Morda si bil prav v tem trenutku povabljen, da z Bogom deliš svoje občutke o sinu ter prisluhneš Bogu, kaj on čuti do tvojega sina in do tebe. Ta preprost primer nam pokaže, kako nam lahko pozornost do vsakodnevnih izkušenj v našem življenju, pomaga pri graditvi prijateljstva z Bogom. Nekoč, ko boste dovolj pozorni na te vakodnevne izkušnje, se boste lahko vprašali o občutkih v njih. Kaj prihaja od Boga v teh izkušnjah in kaj ne? V Ignacijevi knjižici Duhovne vaje najdemo pravila razločevanja duha. Izkušnje, ki te delajo bolj živega, bolj skrbnega, bolj ljubečega... so verjetno od Boga; tiste pa, ki te delajo bolj nadutega, zaskrbljenega, žalostnega pa najbrž ne prihajajo od Boga. Bog nas vedno znova vabi v prijateljski odnos z njim, da bi nas naredil bolj podobne Njemu.