Komentar

KOMENTAR (sreda, 23. julij 2008, RV) – Udeleženci Svetovnega srečanja mladih v Sydneyu se te dni vračajo v svoje domovine, kjer jih pričakujejo z velikimi upi, da bi čim več duhovnega naboja in vsega, kar se je dogajalo v Sydneyu prenesli na svoje prijatelje, v župnije in krajevne Cerkve. To z drugimi besedami pomeni, da vsi pričakujejo, da se svetovni dan mladih nadaljuje po vsem svetu, da postane živa vsebina božjega ljudstva in ljudi dobre volje.
Te dni se mnogi komentatorji in ljudje sprašujejo, kaj ostaja po svetovnem dnevu mladih v Sydneyu, po tem globalnem dogodku Cerkve?
Kot prvo, ostajata dva svetovna rekorda, ki bosta ostala. Prvi je ta, da je bil to prvi pravi digitalni svetovni dan mladih ne le v zgodovini svetovnih dnevov, ampak v zgodovini sodobne evangelizacije. Drugi rekord pa je, da se je na svetovnem dnevu mladih v Sydneyu, po besedah predsednika vlade province New South Wales, g. Morrisa Iemma, zbralo za nekaj deset tisoč več gostov iz tujine, kot na Olimpijskih igrah leta 2000, ko je v mesto prišlo v treh tednih 110.000 športnikov in gostov. Na policijski ravni veliko pove ugotovitev načelnika policije v Sydneyu, ki je izjavil, da je bilo v času svetovnega dneva mladih v mestu nad 200.000 mladih več kot običajno, prestopkov vseh vrst pa manj, kot običajno.
Dopisnik našega Radia iz Sydneya pa na vprašanje, kaj bo ostalo po svetovnem dnevu mladih?, odgovarja, med drugim, takole.
Ostaja začudnje Sydneya, ki je bil na vigilijo sekularizirano moderno mesto, hladno do vere in Cerkve, ki pa jo je okužil lik papeža Benedikta XVI, ki je prišel le kot Krsitusov namestnik na zemlji, da bi vpričo tolike brezbrižnosti oznanjal evangeljsko resnico. Sedaj ostaja jasna papeževa beseda, ki je potrdila, da Cerkev neizmerno ljubi življenje od spočetja do naravne smrti in ljubi naravo, ki jo je Gospod ustvaril. Ostaja tudi papeževo sporočilo, da je bil človek ustvarjen za ljubezen in je srečen le, kadar ljubi, kadar se podari, kot jet o učila blažena Avstralka Mary Mac Killop. Ostaja pa tudi papeževa beseda, da idoli tega sveta kot bogastvo, posesivna ljubezen in oblast, človeka varajo, ki namesto življenja najde smrt.
Ostaja tudi globoka papeževa bolečina, ki ni skrival pohujšanja zaradi spolnih zlorab duhovnikov nad mladostniki in je ta dejanja označil za zločine, ki škodujejo pričevanju Katoliške cerkve in jih morajo redna sodišča kaznovati.
Ostaja presenečenje velikega avstralskega tiska nad svežino in veseljem mladih, ki so prijateljski, navdušeni in jim je popolnoma tuj cinizem, ki tako pogosto potiska k tlom avstrasko družbo, je zapisal neki časnik.
Ostaja molk nad 230.000 mladih pred Najsvetejšim med bdenjem v Randwicku, ki je vsem dal novo gotovost, kako je Kristus prisoten med nami.
Ostaja tudi podoba Aboridžidov, ki iščejo svojo vlogo v večetnični družbi. Videli smo jih pri plesanju, sedaj pa mora Avstralija kaj storiti, da ji vključi na vzgojni in družbeni ravni.
Ostja zavest, da svetovni dan mladih ni več navdih enega papeža, ampak je sestavni del življenja Cerkve, kot je dejal kard. George Pell.
Ostja “Aleluja”, himna, ki je spremljala vse največje trenutke tega svetovnega dne, med katerim so se mladi Bogu zahvaljevali za ta dogodek in za sadove svetosti, ki jih je rodil svetovni dan mladih.