SYDNEY (četrtek, 17. julij 2008, RV) – Sveti oče Benedikt XVI. je danes prvič med
svojim obiskom v Avstraliji nagovoril mlade, ki so po besedah našega poročevalca papežu
pripravili pravi spektakel, poln navdušenja in ljubezni. Sveti oče je v daljšem govoru
mladim poudaril, da življenje ni nekaj naključnega in slučajnega, temveč je dano in
hoteno od Boga, je blagoslovljeno in ima namen. Življenje ni le zaporedje dogodkov
in izkustev. Življenje je iskanje resničnega, dobrega in lepega. Zato ljudje v tej
smeri sprejemamo odločitve in živimo svobodno ter v tem, torej v resnici, dobroti
in lepoti, najdemo srečo in veselje, je dejal papež. Mlade je povabil, naj se ne pustijo
ukaniti tistim, ki nanje gledajo zgolj kot na enega izmed potrošnikov v trgovini nediferenciranih
možnosti, kjer je izbira dobra sama po sebi, kjer je novost pomembnejša od lepote
in kjer več kot resnica velja osebna izkušnja. Kristus vam ponuja več, je poudaril
sveti oče in dodal, da Jezus pravzaprav omogoča vse: ker je edino on resnica, je lahko
pot in zato tudi življenje. Benedikt XVI. je govoril o potrošništvu, drogah in
alkoholu, relativizmu in varovanju okolja. Opozoril je, da človeštvo zemeljske vire
zapravlja za zadovoljevanje svojih nenasitnih apetitov po materialnih dobrinah. Po
papeževih besedah ljudje neradi priznavajo, da so planetu zadali nezaceljive rane,
prav tako pa rane zadajajo družbi. Sveti oče je nato izpostavil poglavitne družbene
težave, ki lahko popačijo namen človeškega obstoja. To so, kot je dejal papež, predvsem
zlorabe alkohola in drog, nasilje ter degradacija spolnosti, ki jih televizija in
svetovni splet pogosto predstavljata kot nekaj razvedrilnega. To je strup, zavoljo
katerega človeštvu grozi razpadanje dobrega, preoblikovanje človekovega bistva ter
popačenje namena in smisla človekovega obstoja, je poudaril Benedikt XVI. in dodal,
da sta strpnost in svoboda zato pogosto ločeni od resnice. Svet po njegovem prepričanju
misli, da absolutna resnica, ki bi vodila ljudi, ne obstaja, temveč se raje naslanja
na izkustvo, ki pa, tako papež, lahko vodi k napačnemu pojmovanju svobode, k moralni
in intelektualni zmedenosti, k izgubi samospoštovanja in nenazadnje k obupu. Toda
Kristus ponuja več, je nadaljeval Benedikt XVI. in pojasnil, da je človeku s krstom
vnešena svetost, zaradi katere lahko postane novo bitje. Papež je govoril tudi
o javnosti oziroma zasebnosti vere in poudaril, da se Boga ne sme puščati ob robu
in da vera ne more biti zgolj nekaj zasebnega. Vera in razum, je dejal, ne moreta
biti izključeni iz javnega življenja, k čemur se nagiba sekularizirana družba. Sekularizem
je še ena nevarnost sodobnega sveta, ki jo je sveti oče ponovno izpostavil, rekoč,
da sekularizem želi svet oblikovati mimo Božje podobe, tak odmik od Božjega načrta
pa da pomeni vnos nereda v družbo in njeno delovanje. Benedikt XVI. se je nato znova
dotaknil okoljskih sprememb in poudaril, da je Božje stvarstvo eno in dobro. Dejal
je še, da nenasilja, trajnostnega razvoja, pravičnosti, miru in skrbi za okolje ni
mogoče zagotoviti, če prihaja do skrunjenja človeškega življenja, ki bi moralo biti
nedotakljivo od spočetja do naravne smrti. Naš svet je postal utrujen od pohlepa,
izkoriščanja in razdvajanja, utrujen je zaradi napačnih idolov in zaradi bolečine
lažnih obljub, je opozoril sveti oče in poudaril, da vsako človeško srce hrepeni po
viziji življenja, kjer vladata edinost in ljubezen, kjer se dobrine razdeljujejo med
vsemi ljudmi, kjer svoboda najde pomen v resnici, identiteta pa v skupnosti. Tu se
kaže delovanje Svetega Duha, je dejal papež, to je upanje, ki nam ga daje Kristusov
Evangelij. Benedikt XVI. je ob koncu govora mlade pozdravil v petih svetovnih jezikih
- italijanščini, francoščini, nemščini, španščini in portugalščini.