V Avstraliji so priseljenci spremenili sestavo družbe

AVSTRALIJA – V Avstraliji so priseljenci v 60-letih prejšnjega stoletja spremenili sestavo avstralske družbe, ki je do takrat bila po izročilu z anglikansko večino. Danes so katoličani v Avstraliji v večini in predstavljajo 27,5% ali približno 5,7 milijona vernikov. Katoliški verniki pripadajo različnim obredom. Največ jih je latinskega obreda, sledijo maroniti, grkokatoličani in melkiti. Anglikancev je približno 20%, prav toliko pa je tudi članov drugih krščanskih Cerkva in skupnosti. Tako ima v Avstraliji 6 Vzhodnih cerkva svojo redno hierarhijo, me katerimi so armenska, kaldejska, sirska, sirsko-malabarska, kotpska in ruska. Budistov je 2%, za pol odstodka manj pa je muslimanov. Hinduistov je 0,7%. 30% prebivalcev pripada drugim verskim skupnostim, ali pa so neverujoči.
Uradno je bila v Avstraliji prva katoliška sv. maša aprila 1803. Pred tem je bila edino priznana Cerkev v Avstralji Anglikanska, in sicer od leta 1788, ko je Avstralija postala angleška kolonija. Do leta 1803 so se katoličani morali ob nedeljah in praznikih udeleževati anglikanskih obredov, sicer jim je grozila upravna kazen. Prav tako so morali anglikanskim pastorjem prijaviti krst, poroko in pogrebe. Komaj leta 1834 je Sveti sedež vzpostavil apostolski vikariat, imenovan Nova Nizozemska, ki je obsegal tudi področje današnje Avstralije. Do leta 1930 je bila večina katoliških duhovnikov rojena izven Avstralije, največ na Irskem. Danes v Avstraliji deluje 3125 duhovnikov, od katerih jih je 1883 škofijskih in 1242 redovnikov. Večina teh oskrbuje 1390 župnij. V bogoslovnih semeniščih se pripravlja na duhovniški poklic 244 škofijskih bogoslovcev. V zadnjih 20-letih je število katoličanov stalno naraščalo. Leta 1994 jih je bilo slabih 5 milijonov.
Papež Benedikt XVI. se bo v Avstraliji srečal z zelo dinamično Cerkvijo, ki pa se sooča z zelo močnim sekularizmom, ki je podoben tistemu v večini zahodnih držav, in z večkulturnostjo. V teh dneh je veliko črnogledih komentatorjev, ki so kar prepričani, da je 9. apostolsko potovanje izven Italije preveliki izziv za papeža in Cerkev v Avstraliji. Pri tem navajajo besede nadškofa in kard. Georgea Pella v Sydneyu, »da v Avstraliji Kristus ni križan, ampak prostaško zasmehovan, in je prav zato Svetovni dan mladih silno pomemben za Avstralijo«. To pomeni, da je tudi v Avstraliji za Cerkev in vsakega vernika največji izziv verska brezbrižnost. To najbolj zgovorno potrjuje podatek, da je v zadnjih dveh desetletjih obisk nedeljske sv. maše padel s 55% rednih nedeljnikov na sedanjih 13%. Toda kard. Pell ni vrgel puške v koruzo. Za nas je, pravi kardinal, Svetovni dan mladih enkratna priložnost, da Cerkev v Avstraliji, Novi Gvineji in v Novi Zelandiji sprejme ta izziv, ga obvlada in postane Cerkev, ki iz obrambne drže preide v misijonsko, v kateri bodo mladi prvi evangelizatorji. To pa najprej za mlade pomeni nova pota v drugačno prihodnost.