Škof v Parramatti, mons. Manning, napisal pastoralno pismo pred Svetovnim dnevom mladih
AVSTRALIJA (sreda, 9. julij 2008, RV) – Škof v Parramatti, msgr. Kevin Manning, je
pred začetkom Svetovnega dneva mladih v Sydneyu pripravil pastoralno pismo, ki ga
je naslovil »Pridi, Sveti Duh!« in ga začel z naslednjo molitvijo: Sveti Duh, izlij
svojo milost na to zemljo in nam podeli nove binkošti. Iz te zemlje naredi kraj, ki
bo iskreno sprejel mlade ljudi iz vsega sveta. Mladim romarjem podeli spreobrnjenje
življenja, globoko vero in ljubezen do vseh. Daj jim sposobnost, da bodo gradili civilizacijo
življenja, ljubezni in resnice. Naredi jih za resnične pričevalce tvoje moči in tvoje
milosti. V to molitev so strnjeni vsi moji upi za mlade, ki se bodo udeležili Svetovnega
dneva mladih, je zapisal škof Manning in nadaljeval, da želi, da bi mladi doživeli
nove binkošti, da bi doživeli prihod Svetega Duha, da bi kakor Jezusovi apostoli odločno
spremenili svoje življenje in se iz boječih in omahljivih oseb spremenili v trdne
in odločne misijonarje. V duhu tople dobrodošlice pismo izpostavlja, da je romarje
potrebno sprejeti s srcem polnim Svetega Duha, s srcem, ki je napolnjeno z ljubeznijo,
radostjo, mirom, potrpežljivostjo, prijaznostjo, dobroto, resnico in samoobvladovanjem,
vse to so darovi Svetega Duha. Škof Manning je nato izrekel željo, da bi Svetovni
dan mladih pomenil spreobrnjenje in poglobitev vere. Dejal je, da vsako poglabljanje
v Sveto pismo in cerkveni nauk, vsaka evharistija, vsaka molitev, vsako dejanje krščanske
ljubezni in solidarnosti poglablja našo vero. Naša vera je vera v Boga, ki nas je
prvi ljubil, v Boga, ki je rekel »da«, je vera v darovanega Jezusa, je zapisal škof
in nadaljeval z besedami, da se vsak dan, v katerem izrečemo »da« Bogu , vrača kot
poglobljena vera. Parramattski škof je tudi poudaril, da so mladi poklicani biti graditelji
nove civilizacije ljubezni, temelji te civilizacije pa so pravičnost, mir in odpuščanje,
ter odpuščanje izpostavil kot predpogoj za pravičnost in mir, kot znamenje nove zaveze
v Jezusu Kristusu, ki nas je učil odpuščati. Ob koncu pastoralnega pisma je vse mlade
povabil k dialogu, k poslušanju in spoštovanju drugih, k odprtosti in ustvarjanju
mostov, pozval jih je, da se dotaknejo človeškega srca in tudi razumno zagovarjajo
upanje, ki je v njih.