Pater Bernardo Cervellera, Druga plat medalje: Kitajska in olimpijske igre.

MILANO (sreda, 11, junij 2008, RV) – Morda olimpijske igre niso nikoli zanetile toliko upanja in razočaranja, kot so jih povzročile letošnje, razkriva pater Bernardo Cervellera v svoji knjigi Druga plat medalje: Kitajska in olimpijske igre. V knjigi je avtor spregovoril o drugi, temni plati medalje bližajočih se olimpijskih iger na Kitajskem, v povezavi z družbenim življenjem ter vlogo Cerkve v tej Azijski državi. Pater Bernardo Cervellera predstavlja realno ceno, ki jo je Kitajska plačala v pripravi na gostovanje olimpijskih iger. Avtor razlaga, da je veliko prebivalcev mesta bilo priča uničenju njihovih domov, z razlogom, da bi se zgradila športna prizorišča, hoteli, zgradbe in prometne žile. Odškodnina, ki so jo prebivalci za to prejeli pa je tako zelo neznatna, da si z njo ne morejo kupiti novega stanovanja niti 10 km izven centra. Pater Cervellera piše o tem, kako je bila soseščina uničena, ob tem pa zgrajen visok in dolg zid, ki zakriva soseščino, v kateri sta zelo očitni revščina in zapuščenost. Vlada in komunistična partija Kitajske smatrajo bližajoče se olimpijske igre za edinstveno priložnost, s katero lahko prikažejo svetu uspeh nove Kitajske, ki bo po njihovem mnenju postala četrta ekonomska sila sveta, kar bo zaznamovano tudi s slavjem olimpijskih iger. Ob vsem tem pa je pater Cervellera je mnenja, da bodo pravi junaki olimpijskih iger milijoni revnih kmetov, ki se zaradi degradacije, lakote in revščine selijo v velika mesta na obali, v želji poiskati svojo srečo. V gradbenih projektih, ki trajajo 24 ur na dan, gradijo nebotičnike, športne centre in avtoceste, z nenavadno hitrostjo. Pri vsem tem pa, opozarja pater Cervellera , za svoje delo prejemajo zelo majhna plačila ali pa ga niti ne prejmejo. Niso deležni zdravstvene oskrbe in največkrat živijo v za človeka nevrednih razmerah. Avtor z obžalovanjem opominja na čedalje večjo socialna neenakost med ljudmi: medtem ko okrog 200 milijonov bogatih posameznikov postaja iz dneva v dan še bogatejših, pa ostalih 35o milijonov revnih ljudi iz dneva v dan živijo v še večji revščini. Novi bogataši niso vsi zainteresirani za pomoč revnejšim slojem ljudi, pravi pater Cervellera in nadaljuje, da kitajska kultura, ki izhaja iz konfucianizma in kasneje iz marksizma ter sedanjega kapitalizma, družbi pušča duhovno praznino, v kateri posameznik nima vrednosti. Kar šteje je članstvo in zaščita s strani posameznega klana ali partije, najvišja vrednota pa je država kot vertikalna hierarhija pred katero mora vsak vedno odgovarjati. Pater Cervellera je v svoji knjigi spregovori tudi o vlogi Cerkve na Kitajskem in o odnosih med katoličani in protestanti. Na tem področju, po njegovi izjavi, velja stroga kontrola s strani države. Med olimpijskimi igrami bo omenjena kontrola in policijska prepoved misijonarskega gibanja še večja, trdi pater Cervellera. Kljub temu, da se v Kitajski družbi, še posebej v srednjem razredu, ki ga predstavljajo študentje in akademiki, pojavlja čedalje večje iskanje smisla življenja in želja po Bogu; skratka iskanje, ki se vedno bolj oddaljuje od  tradicionalnih mitov in vrednot Kitajske. Prav v krščanstvu, pravi pater Cavallera, lahko prebivalci iščejo odgovore, ki združujejo vero in smisel ter dobijo vrednost, kot posamezniki. V Jezusovem zgledu lahko dobijo nove ideje, ki bi prispevale k povečanju socialnega čuta. V zvezi z človekovimi pravicami in zaščito revnih ljudi ter izkoriščanjem delavcev, pa pater Cavallera opozarja, da Kitajska te vrednote ne spoštuje. Še celo več, je poudaril avtor knjige, kdorkoli želi zaščititi revnega kmeta, reveža ali kdor javno nasprotuje in opozarja na izkoriščanje delavcev je aretiran in kaznovan z več letno zaporno kaznijo, česar so pri oznanjanju svoje vere deležni tudi nekateri katoliški škofje.