Jezuitski pater Neuhaus o Hebrejsko govoreči katoliški skupnosti v Izraelu

JERUZALEM (ponedeljek, 9. junij 2008, RV) – Jezuitski pater David Mark Neuhaus je glavni tajnik pri Hebrejsko govorečem katoliškem vikaritu v Izraelu, ki je znan tudi pod imenom Združenje sv. Jakoba, prav tako pa je kot duhovnik zadolžen za hebrejsko govorečo katoliško skupnost v Haifi. Pater Neuhaus je za tiskovno agencijo Zenit govoril o zgodovini, poslanstvu in izzivih, s katerimi se sooča hebrejsko govoreča katoliška skupnost v Izraelu.
Združenje sv. Jakoba, ki je pozneje postalo Hebrejsko govoreči katoliški vikariat, je bilo ustanovljeno leta 1955 kot del Latinskega patriarhata v Jeruzalemu, kmalu po ustanovitvi države Izraela. Združenje je bilo ustanovljeno z namenom, da bi nudili pastoralno pomoč katoličanom, ki so pogosto kot del mešanih judovsko-katoliških družin imigrirali v Izrael, pretežno iz Evrope. Prav tako pa so želeli predstavljati katoliško prisotnost znotraj judovske skupnosti in gojiti nove odnose med katoličani in Judi, je dejal Neuhaus in dodal, da je nova judovska država, s hebrejščino kot uradnim jezikom, tudi poudarila pomen prisotnosti katoliškega okolja, v katerem se je hebrejski jezik prav tako uporabljal in govoril. Med ustanovitelji združenja so bili Judje, ki so postali katoličani, in katoličani, ki so delali na področju solidarnih odnosov z judovskim ljudstvom v državi Izrael. Ustanovitelji so želeli oblikovati hebrejsko govorečo katoliško skupnost v Izraelu, ki bi delovala med judovskim narodom v Izraelu in živela svojo katoliško vero v dialogu in solidarnosti z Judi. Papež Janez Pavel II. je leta 2003 ustanovil Vikariat za hebrejsko govoreče katoličane, benediktinski pater Jean-Baptiste Gourion pa je postal pomožni škof latinskemu patriarhu. Tako so hebrejsko govoreči katoličani dobili podporo in priznanje znotraj Cerkve v Sveti deželi. Hebrejsko govoreči katoličani živijo znotraj judovske družbe, ki predstavlja večino, kjer način vsakodnevnega življenja poteka v skladu z judovsko vero, zgodovino in kulturo. Za nas, je pojasnjeval Neuhaus, katoliško razmišljanje o judovski identiteti Jezusa Kristusa in judovskih koreninah naše vere ne predstavlja le enega elementa cerkvene obnove po II. vatikanskem koncilu, temveč je del našega vsakodnevnega življenja. Dialog z Judi se namreč ne nanaša na manjšino, temveč na prevladujočo večino. Poleg prizadevanj, da bi se hebrejsko govoreča katoliška skupnost integrirala v kulturo, je v ospredju tudi izziv, kako to vsakodnevno srečevanje z judovstvom in judovskim narodom vpletati v svojo katoliško identiteto, liturgijo in način razmišljanja. Danes obstajajo hebrejsko govoreče katoliške skupnosti v štirih izraelskih mestih: Jeruzalemu, Tel Aviv-Jaffi, Beer Shebi in Haifi, verniki pa živijo razpršeni tudi po drugih krajih. Celotna skupnost je zelo majhna in šteje le nekaj sto ljudi, kljub majhnosti pa je njihovo delovanje in življenje vidno, je dejal Neuhaus. Omenil je tudi težave, s katerimi se soočajo, saj so skupnosti zelo raznolike, verniki so različnih narodnosti in različno dolgo živeči na ozemlju Svete dežele; duhovniki prihajajo predvsem iz Evrope in potrebujejo dolgo časa, da se naučijo jezika in navadijo kulture. Za hebrejsko govoreče katoličane je slaba tudi podpora s strani ustanov kot so šole ter socialne in kulturne službe. Številne družine se zato izselijo, tiste ki ostanejo pa pogosto gledajo, kako se njihovi otroci prilagodijo splošni judovski sekularizirani večini, ki ne prakticira vere. Cilj Hebrejsko govoreče katoliške skupnosti ni le vzpostavljati in ohranjati vezi z izraelsko judovsko družbo, temveč živeti znotraj nje, je poudaril p. Neuhaus. Poleg dialoga je v ospredju pastoralna skrb za vernike ter pomoč pri vključevanju v izraelsko družbo. P. Neuhaus je tudi omenil, da v splošnem še obstaja precej negativna drža do krščanstva, v izraelski družbi pa predvsem do Katoliške cerkve, kar je deloma povezano z stoletja trajajočimi spori med Judi in kristjani v Evropi. Kot del naše naloge vidimo tudi to, da postavimo v ospredje pomembne spremembe, ki jih je Katoliška cerkev od II. vatikanskega koncila naprej naredila v odnosu do Judovskega naroda, je poudaril Neuhaus.