Sporočilo Svetega očeta članom FAO

RIM (torek, 3. junij 2008, RV) – Od danes do četrtka poteka na sedežu FAO v Rimu Mednarodna konferenca o prehrambeni varnosti, ki jo je sklical generalni tajnik OZN Ban Ki-moon pod pokroviteljstvom Norveške, Španije, Švedske in Italije. Povabljeni so bili voditelji držav in vse države članice OZN ter agencije OZN in nevladne organizacije. To zasedanje je posebej pomembno, saj se je hrana od lani do letos podražila za 40%. Države z nižjim dohodkom dajo za prehrano 169 milijard ameriških dolarjev, kar pa pri tolikšni podražitvi pomeni nove množice lačnih, ki se bodo pridužile 854 milijonom že lačnim ljudem. Konferenca razpravlja o izzivih klimatskih sprememb in bioenergijah in se je začela s tremi sporočili. Prvo je podal italijanski predsednik Giorgio Napolitano, drugo generalni tajnik OZN Ban Ki-moon, tretje pa je poslal papež Benedikt XVI., ki ga je prebral kard. Tarcisio Bertone, državni tajnik Njegove svetosti. Na Mednarodno konferenco o prehrambeni varnosti je prišlo več kot 30 voditeljev držav.
Papež Benedikt XVI. je v svojem sporočilu takoj prešel k bistvu problema, ko je dejal, da vedno večja globalizacija trga ne pospešuje razpoložljivosti prehrane, razen tega pa proizvodni sistemi pogosto pogojujejo razne ustanove, protekcionistične politike in spekulativni pojavi, ki cele narode držijo v nerazvitosti. Vpričo takega stanja je treba jasno povedati, pravi papež v sporočilu, da sta lakota in podhranjenost nesprejemljivi v svetu, ki dejansko razpolaga z dovolj sredstvi za zdravo prehrano vsega človeštva. Zato papež vabi državnike naj presežejo protislovje, da takšno stanje traja samo zaradi samovolje nekaterih. V takih okoliščinah je potrebno delovati vedno bolj pregledno s skupinami iz civilne družbe, ki že lajšajo lakoto po svetu.
Kljub temu se postavlja vprašanje, zakaj je toliko brezbrižnosti do lačnih je zapisal papež. Revščina in slaba prehrana nista čista usoda, ki bi ju povzročile naravne nenaklonjene okoliščine ali velike naravne nesreče. Na vprašanje lakote pa tudi ne moremo gledati le z gospodarskega in tehničnega vidika, ampak z vidika pravičnosti. Pravica do zdrave prehrane namreč izhaja iz etičnih nagibov, kot pravi Jezus učencem, da naj dajo lačnim jesti, je poudaril papež. Prvotna pravica do hrane je namreč notranje povezana s pravico do varovanja in obrambe življenja, ki je trdna skala na kateri temelji celotna zgradba človekovih pravic. Vsaka oseba ima pravico do življenja, zato je nujno potrebno pospeševati učinkovite dejavnosti, ki bodo zagotovile to pravico do prehrane. V nadaljevnju govora je papež še nanizal nekaj ključnih načel, zakaj smo vsi dolžni storiti vse za odpravo lakote. Katoliška cerkev se s svoje strani želi pridružiti tem prizadevanje. Kot potrditev te odločenosti je papež navedel staro modrost, ki jo je navdihnil Evangelij, namreč Gratianov odlok, ki pravi: »Daj jesti umirajočemu od lakote, če mu ne boš dal jesti, ga boš ubil« (Decretum Gratiani, c. 21, d. LXXXVI). Zagotavljam vam, je zaključil sveti oče svoje sporočilo, da na tej poti lahko računate na prispevek Svetega sedeža. Pa tudi vi spodbujajte vsak narod, naj z drugimi deli njihove potrebe in daje v skupno dobro zemeljske dobrine, ki jih je Stvarnik namenil vsej človeški družini.