Šmarnice: Slovenci v Argentini gojijo zaupanje v Marijino pomoč in priprošnjo

ŠMARNICE (sreda, 28. maj 2008, RV) – Osrednja vsebina marijanske pobožnosti med Slovenci v Argentini je zaupanje v Marijino pomoč in priprošnjo. O marijanski in šmarnični pobožnosti med Slovenci v Argentini smo se pogovarjali z lazaristom, p. Pavlom Novakom, ki deluje v Buenos Airesu na župniji Marije Kraljice, ki pa je edina dvojezična, špansko-slovenska župnija v Argentini.
Prve večje skupine Slovencev so prišle v Argentino iz Primorske v tridesetih letih prejšnjega stoletja, v času fašizma. Z njimi so že pred drugo svetovno vojno prišli tudi štirje duhovniki, med njimi g. Hladnik leta 1936. Ta je leta 1948 prosil za sprejem pri takratnem predsedniku Argentine Juanu Domingu Peronu in dosegel, da je Argentina oprla vrata slovenskim beguncem, ki so tavali po evropskih begunskih taboriščih, zlasti starejši, otroci, cele družine, ki jih ZDA, Kanada in Avstralija niso sprejele v svoje imigracijske kvote. Te tri države so namreč sprejemale le mlade, neporočene in poklicno usposobljene begunce, ki so predstavljali najbolj učinkovito delovno silo.
V letih 1948-1951 je prišlo v Argentino na tisoče slovenskih beguncev, ki so zapustili domovino in so si tako rešili življenje. Slovenski begunci v Argentini so ustvarili čisto nov način biti Slovenec v tujini. Do takrat so se slovenski izseljenci in begunci praviloma organizirali ob župnijah, slovenskih ali domačih. V Argentini pa so slovenske skupnosti v letih 1954-1960 zgradile in organizirale šest Slovenskih hiš ali Slovenskih domov v katerih se še danes odvija izjemno živo slovensko življenje. Ob sobotah imajo slovensko šolo, ob nedeljah je redna slovenska sv. maša, družabna srečanja, kulturne prireditve in drugo skupno dogajanje. V okviru vsakega Slovenskega doma deluje tudi dušnopastirska pisarna, ki je cerkvenopravno tudi uradna podružnica tamkajšnje župnije, s pravico podeljevanja krsta, porok in delitve drugih zakramentov. Vse dušnopastirske pisarne tedensko izdajajo skupino glasilo, imenovano List, ki ima svoje rubrike. Izdajajo pa tudi mesečnik Duhovno življenje, za otroke pa Božje stezice. Obe glasili izhajata že 50 let.
Slovenci v Argentini gojijo pobožnost do naše nebeške Matere na več načinov. Prvi veliki pokazatelj te pobožnosti je dejstvo, da je osrednji Slovenski dom v Buenos Airesu posvečen Mariji Pomagaj. V vseh glasilih uredniki skrbijo tudi za marijansko vsebino člankov in duhovnih pobud. V okviru vseh Slovneskih domov so verniki vključeni v živi rožni venec. Šmarnično pobožnost v našem smislu imajo v Argentini meseca novembra, ki je tam pomladanski mesec, kot pri nas maj. Takrat berejo šmarnice, pojejo Marijine pesmi med mašo, ali pa samo branje šmarnic brez blagoslova na koncu pobožnosti. Drugo nedeljo v maju pa imajo največji slovenski in marijanski shod, ki je romanje v osrednje Marijino svetišče v Argentini, v Lujan, 60 km severno od Buenos Airesa. Letos se je tega največjega shoda udeležilo nad 2500 slovenskih romarjev. Za praznik Marijinega vnebovzetja, in sicer v nedeljo po prazniku, pa poromajo v argentinski Lurd, ki je nekako 15 km od središča glavnega mesta. Takrat se zbere nekaj nad 1000 romarjev, Marijinih častilcev. Pobožnost do Božje Matere pa je zelo prisotna tudi v delovanju slovenskih kulturnih društev, pevskih zborov, v Katoliški akciji in sevega v vseh cerkvenih združenjih. Vse Slovence pa je zelo nagovorila tudi pobožnost argentiskega ljudstva do skupne nebeške Matere.
Za vsakega človeka, ki se za vedno poda na tuje, zavestno ali zato, da si reši življenje, novo okolje predstavlja tudi pretres na ravni verovanja in verskega čutenja, ki ga je prinesel s seboj. Tudi v tem pogledu so Slovenci v Argentini nekaj posebnega. Pobožnost do Božje Matere jim je pomagala vključiti se v novo okolje, sami pa so to spoznanje potrdili tako, da so si neverjetno hitro postavili Slovenske domove, ki jim pomagajo, da slovensko izročilo živijo naprej, z njim bogatijo novo domovino in živijo katoliško, vesoljno razsežnost krščanstva pogumno v novih okoliščinah z izvirnim zaupanjem v Mrijino pomoč na poti v večno domovino.