Mehiški škofje danes na pohodu za življenje

MEHIKA (nedelja, 25. maj 2008, RV) – Mehiške škofije se bodo v nedeljo udeležile pohoda za življenje, ki ga prireja odbor za pastoralo vernikov laikov pri Mehiški škofovski konferenci. Člani združenja Manos a la Vida so ob tej priložnosti pripravili deset ključnih argumentov proti splavu. Mehičani s tem nadaljujejo svoj boj zoper splav, ki je posebej prišel do izraza ob sprejemanju zakona, ki je – kljub vsemu – 25. aprila lani uvedel legalizacijo splava v prvih 12-tih tednih nosečnosti, in sicer zgolj v mehiški prestolnici. Zakon še ni stopil v veljavo, saj mehiško višje sodišče od 11. aprila še vedno presoja, ali je zakon v skladu z ustavo ali ne, kar pomeni, da je vprašanje splava še vedno odprto.
Rodrigo Guerra Lopez je pri izboru desetih ključnih argumentov proti splavu upošteval znanost kot tudi pravo in filozofijo. Smernice za zaščito življenja izhajajo iz resnice, da je primarna pravica vsakega človeškega bitja pravica do življenja. Lopez pravi, da družba te pravice ne priznava v celoti, s čimer pa spodkopava demokracijo, skupno dobro, družbeno pravičnost in razvoj človeške kulture. Sklicujoč se na znanstvena dognanja, Lopez piše, da je človeški zarodek organizem s svojim lastnim genotipom, metabolizmom, imunskim sistemom in razvojnim procesom, usmerjenim k določenemu cilju. Tudi če je še zelo ranljiv in nesamostojen, na primer tedaj, ko je še v maternici, je človeški zarodek biološko spoznan za posameznika, ločenega od materinega telesa. Lopez v deklaraciji tudi piše, da ima vsako človeško bitje pravico do zaščite nedotakljivosti svojega telesa, zaradi česar telo matere ne more biti večvredno kot telo še nerojenega bitja. Mati in otrok imata torej enako dostojanstvo in si zato zaslužita enako spoštovanje.
V deklaraciji mehiških zagovornikov življenja je še rečeno, da materina svobodna volja predpostavlja spoštovanje pravice do življenja, ne pomeni pa odločanja o življenju drugega. Ta svoboda se po prepričanju zagovornikov ne sme zlorabljati, kajti ko svoboda neke osebe uničuje življenje druge osebe, prihaja do diktatorskega nasilja, ki je bilo prisotno v najokrutnejših režimih v zgodovini človeštva. Nasprotniki splava v Mehiki nikakor ne pristajajo na mnenje zagovornikov, da je zarodek miselno neaktiven in da je njegov centralni živčni sitem slabo razvit. Lopez namreč piše, da mentalno življenje predpostavlja človeško življenje ter da imajo vsa človeška bitja enako dostojanstvo, ki je neodvisno od stopnje izražanja razumskosti, svobode ali drugih sposobnosti. Na koncu deklaracije zaščitnikov življenja še piše, da se je potrebno enako boriti tako za pravice matere kot tudi za pravice otroka, saj imata obe bitji povsem enako vrednost: obe zaslušita najvišjo stopnjo solidarnosti.